Krtkove dneve pišem že več kot dve leti. Začel sem čisto nehote poleti 2006. Do božiča 2006 niti nisem vedel kaj bi objavljal. Dopust preko novoletnih praznikov, pa je v meni ponovno vzbudil že staro željo po pisanju zgodb in drugih besedil, ki omogočajo izražanje lastne domišljije v pisani besedi. In tako se je začelo s čajčkanji v kavarni (ki je letos odšla v zgodovino) se nadaljevalo s poletnim jutrom, gorsko dolino, Mojčino solzo in drugimi vse do danes.
Veliko objav je bilo do sedaj: 29 zgodb, 35 razmišljanj, 19 impresij in še množica drugih. Skupaj naj bi jih menda bilo okoli 140.
Lani, 11. novembra, sem zapisal, da je pisanje moje življenje in moje življenje je zgodba. In tako je še danes. Pišem za ljubi kruhek, pišem za zabavo, pišem, da polepšam dan drugim ljudem, pišem, da si olajšam dušo. In ko se ozrem nazaj, ko pogledam sedanji trenutek in pomislim na prihodnost, sem vedno bolj prepričan, da je moje življenje zgodba. Zgodba za roman. In iz tega romana črpam navdih za vse zapisane besede na Krtkovih dnevih.
Danes je dan, da predstavim nekaj zanimivosti Krtkovih dnevov. Podatki veljajo do vključno včerajšnjega dne (12. oktober 2008).
Število bralcev v zadnjem mesecu dni: 782.
Število zvestih bralk in bralcev: 124.
Najbolj brana zgodba: Ljubezensko pismo 2.
Najbolj brana impresija:Poletno jutro.
Najbolj brano razmišljanje: Jesen.
Največkrat komentirana objava: Izbira nove sodelavke, 9 komentarjev.
Po mojem mnenju najboljša objava: Jutro v pisarni.
Po mojem mnenju najslabša objava: je bila izbrisana.
Meni najljubša objava: Sestanek z dvema biseroma.
Največ solza sem pretočil pri pisanju: Adijo, prva ljubezen. Ta zapis je nastal že pred mnogimi leti, pred objavo sem ga le nekoliko priredil in posodobil.
Najbolj sem se zabaval pri pisanju: Kebapđinica na vogalu. Za ta zapis sem prejel kar nekaj pohval.
Najbolj pisateljsko zagret sem bil pri pisanu: Nočno pisanje. Zelo kratek zapis, ki pa je nastal med pisanjem Kraljice luči.
Prošnjo, da bi napisal nadaljevanje, sem dobil za: Izbira nove sodelavke.
Najbolj resnična zgodba: Pogovor v avtu. Skoraj vse je napisano natanko tako, kot se je zgodilo. Pa naj še kdo reče, da moje življenje ni zgodba! ;)
Število ljudi, ki vedo, kdo se skriva za oznako Krtek: 10. Morda je še kdo, pa zanj ne vem.
Še nedokončano: Kraljica luči. Ko bi imel več časa...
Za slovnico skrbi: Besana. Razen kadar jo pozabim pognati!
In čisto za konec... Kako se je vse skupaj začelo? Začelo se je v zgodnjih 90-tih z Mojco M.: Muza s karizmo!
1 komentar:
Lepo, Krtek! Čestitam!
Objavite komentar