Današnje jutro je bil nekaj posebnega. Zbudili so me zvedavi sončni žarki, ki so trkali na moje veke. Odprl sem veke in zaslepila me je močna bela svetloba. Ko so se mi zenice končno dovolj zaprle, da sem videl kaj več kot le belino, me je presenetil čudovit dan, ki je bil na oni strani stekla. Takoj sem odprl okno in z vsemi pljuči zajel svež spomladanski zrak. Njegova ostrina mi je segla v vsak pljučni mešiček in občutek je bil nekaj izrednega.
Nabit z energijo sem se skobacal iz postelje in ob poslušanju žgolenja ptic na bližnjem drevesu sem se odpravil v kopalnico. Pogledal sem v ogledalo in presenečeno uzrl mladega moškega, ki me je gledal z velikim optimizmom v očeh. Dvignil sem spodnjo ustnico tako, da je prekrila zgornjo. Obraza v ogledalu je postal neizmerno smešen in sem se od srca nasmejal.
Odprl sem ventil pipe in pritekla je kristalno čista studenčnica. Z rokami sem jo ujel v dlaneh in opazoval, kako valovi. Kot gorsko jezero v lahnem vetriču se je ta kristalna tekočina lesketala v mojih rokah. Počasi sem razprl dlani in voda je mirno tekla dalje. Ponovno sem sklenil dlani, počakal, da so se napolnile z vodo in jih ponesel proti obrazu. Voda me je dobro osvežila.
Vrnil sem se v spalnico. Zastrmel sem se skozi okno in opazoval, kako travne bilke valovijo v lahnem vetriču poletja. Kmet še ni pokosil trave in zelene trave so bile prepredene z različnimi cvetočimi rastlinami: kadulje, ivanjščice, grinti. Vse to se je prelivalo v živo impresionistično sliko.
Preoblekel sem se in se odpravil po stopnicah v kuhinjo. Skuhal sem si pravo Kneipp belo kavo z veliko mleka. Pograbil sem časnik, ki je ležal na mizi in se odpravil na vrt. Časnik sem odložil na mizo in se razgledal po vrtu. Bilo je pravo sveže poletno jutro, nasičeno z različnimi opojnimi vonjavami. V zraku je bila neke vrste spokojnost, ki so jo popestrili zvoki letečih žuželk, ki so švigale sem in tja po svojih jutranjih opravkih. Rahli vetrc mi je mršil lase. Počasi sem vdihnil, da mi je sveži zrak napolnil pljuča.
Usedel sem se na klop in k obrazu približal skodelico s kavo. Njene vonjave so me opajale in napovedovale bogato aromo tekočine. Počasi sem jo srknil in jo zadržal v ustih. Žlahtna aroma je zajela vse brbončice. Občutek sem še podaljšal, tako, da sem kavo zadržal v ustih. Nekaj časa sem strmel v bližnji cvetoči rožni grm, preden sem prijetno tekočino spustil proti želodcu.
V bližnjem grmičevju je začel kos peti svojo melodijo. Bila je vesela in optimistična in prava simfonija za ušesa, ki se je zlivala z brnenjem žuželk. Počasi sem pogled dvignil in zagledal sinje modro nebo, ki se mi je smejalo.
Pomislil sem: "Kako je življenje lepo!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar