Always lived my life alone,
Been searching for a place called home.
I know that I've been cold as ice,
Ignored the dreams, too many lies.
Somewhere deep inside, Somewhere deep inside me,
I found ... the child I used to be
And I know that it's not too late
Never,
Too late...
Been searching for a place called home.
I know that I've been cold as ice,
Ignored the dreams, too many lies.
Somewhere deep inside, Somewhere deep inside me,
I found ... the child I used to be
And I know that it's not too late
Never,
Too late...
(Uvod v Nessaja od Scooter.)
Krtek se je že pred davnimi časi izgubil v življenju. Njegovo življenje je potovanje, ki se je začelo z rojstvom. Nekega dne, v nedoločeni prihodnosti, se bo potovanje zaključilo in ostale bodo le sledi, ki jih je pustil za seboj. Te bodo skozi leta počasi zbledele in nekega dne bo njegovo potovanje pozabljeno.
„Moje življenje je kot barka, ki pluje po morju brez krmarja. Danes sem tukaj jutri sem tam. A vsake toliko časa poprimem za krmilo in se usmerim proti novemu cilju.“ To je moto Krtkovega življenja. Brezciljno potovanje skozi življenje, a vsake toliko časa si najde cilj, proti kateremu se usmeri. Včasih ga doseže, drugič se cilj izgubi v megli. A na koncu, če doseže cilj ali izgubljeno odtava v gosto belo meglo, mu ostane le popotovanje.
Potovanja so običajno polna doživetij. Takšno je tudi Krtkovo. Zanimive dogodivščine zapiše in jih objavi na Krtkovih dnevih. To je prostor, kjer se zlijejo resničnost, domišljija, skrite želje, neuresničena pričakovanja, trenutki sreče in številne misli, ki se porodijo.
Na njegovem potovanju pa le ni vse izgubljeno in brezciljno. Krtek išče nekaj, nekaj, kar si močno želi, nekaj, kar bo zadovoljilo njegovo srce. Kdor pozorno bere Krtkove dneve, ve, kaj Krtek išče.
