S Krtkovimi dnevi do male Toshibe

Pisanje Krtkovih dnevov je imelo svoje vzpone in padce. Bila so obdobja polna navdiha in obdobja, ko nisem in nisem uspel ne dobiti ideje, ne iz sebe spraviti ene primerne povedi. Tako je bilo, ker sem vedno pisal v lastno veselje. Glavni namen je vedno bil in verjetno vedno bo iz sebe spravljati zablode domišljije, blodnje sanjskega sveta, ki mi veliko pomeni in mi pomaga, da preživljam vsakdanje frustracije na katere človek naleti v svojem življenju. Krtkovi dnevi so neke vrste izpovednica, so moj psihiater. Čeravno so skoraj vse zgodbe in drugi zapisi, izjema so impresije, ki so večinoma opis resničnih trenutkov življenja, plod domišljije, pa je večina tako ali drugače povezana z dogodki, ki so se mi zelo izrazito vtisnili v spomin, ali pa so me čustveno tako ali drugače prizadeli. Drug namen Krtkovih dnevov, pomemben vendar ne toliko, da bi bil na prvem mestu, pa je popestritev nekaj trenutkov življenja naključnih obiskovalcev in peščici rednih bralcev, ki jih zelo cenim, nekaj jih celo osebno poznam. Drugih namenom s Krtkovimi dnevi nisem nikoli imel.

Vendar pa se zadeve s časom spreminjajo in nasproti pridejo priložnosti, ki te spodbudijo, da bi svoje pisanje uporabil tudi v druge namene. Ponudila se je priložnost, na katero me je opozorila zanimiva, a nekoliko nenavadna kolegica. O priložnosti, ki je zahtevala, da namensko pripravim zapis za Krtkove dneve z nekoliko bolj komercialno vsebino, sem dolgo razmišljal. Imel sem občutek, da bom prodal svojo domišljijo, da bom napisal nekaj kar bo posledica povsem materialističnih motivov. Priložnost, ki me je, odkrito povedano, mikala, je bila še toliko bolj sporna, ker sem pred časom zavrnil možnost, da se Krtkovi dnevi udejanijo v knjižni obliki. Delno zato, ker sem mnenja, da pisanje ni dovolj dobro za objavo v tiskani obliki in delno zato, ker nisem verjel, da bi lahko dobil dovolj bralcev, ki bi želeli (brezplačno) imeti Krtkove dneve v tiskani obliki. Še danes tega ne verjamem. Kar nekaj časa sem se ukvarjal z razmišljanjem, dokler nisem ugotovil, da svojo domišljijo razprodajam vsak dan za ljubi kruhek. Silicijeva ljubezen je nastala v dobre pol ure.

Zgodba je na natečaju zmagala, kot najkakovostnejši prispevek. In včeraj je prišla po pošti drobna Toshiba Camileo s20. Je tako majhna, da se brez težav skrije v srajčni žep in bo lahko z menoj potovala po svetu. V prihodnje se bo na Krtkovih dnevih znašel tudi kak video zapis.