4. nov. 2008

Mavrica

Dežne kapljice. Tisoče dežnih kapljic pada z neba proti tlom. Neprestano. Rojevajo se v težkih sivih oblakih in potujejo proti tlom hitro in brez oklevanja. Ljudje se stiskajo pod dežniki in pogledujejo proti nebu, kdaj se bodo oblaki pretrgali in bo posijalo tako zaželeno sonce, ki bo posušilo luže in prineslo lepši dan.

Nenadoma pa se na vzhodu sredi najbolj temnega oblaka pojavi drobna odprtina, kot da bi spreten kirurg zarezal v mehko kožo ob začetku operacije. Namesto rdeče krvi, pa so se po mestu razlili beli sončni žarki. Dežne kapljice so se nasmehnile soncu in se zableščale v mavričnih barvah.

»Mami, mami! Poglej! Mavrica!« je ciciban, ki je bil na poti v vrtec, pocukal za rokav svojo mamo.
Mama je pogledala proti zahodu ter počasi in začudeno dejala:
»Jakec, pa res! Kako je lepa.«
In oba sta strmela v velik lok mavrice, v katerem so se barve prelivale iz ene v drugo.
Dežne kaplje pa so še naprej padale z neba.

Fotografije: Krtek.

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Jaz sem zadnjič na poti v službo videla kar tri mavrice na različnih lokacijah. It was like magic!

Krtek pravi ...

Prejšnji teden jih je bilo res veliko. Jaz tvojega rekorda sicer nisem podrl... sem pa v dveh dneh videl dve, naslednji dan pa še eno.

Anonimni pravi ...

Ajde, naj ti bo, blizu rekorda si bil :)

Krtek pravi ...

Blizu ampak očitno predaleč. :) :)