Na Reki sem po nerodno oblikovanem mostičku vstopil v velik klimatiziran prostor, kjer je nekaj več kot 300 udobnih sedežev, ki obljubljajo udobni dve in pol uri sedenja. Izbral sem si sedež pri oknu, na levi strani, da bom opazoval zanimive otoke in Velebit, ki bo ves čas na levi strani plovila. Ker sem med prvimi, sem lahko sedež izbiral. Usedem se bolj zadaj, da bom lahko opazoval velik val, ki se bo od kljuna širil stran od plovila. Čisto tiho, nekje v globini enega izmed dveh trupov, brni velika klimatska naprava, ki nizek prostor.
Plovilo se počasi polni. Vstopila je babica z dvema vnučkoma. Tovorijo dva velika kovčka. Za njimi sta dva mlada zaljubljenca z velikima nahrbtnikoma, sledi zgubljena družina, ki verjetno prihaja iz severa Evrope. Ozirajo se in se po kratkem posvetu usedejo na sredino, od koder je dober pogled na velik televizor nad točilnim pultom. Vedno več ljudi prihaja, in ko je plovilo do polovice polno, od nekod pride moški srednjih let v brezhibno čisti beli uniformi s čini na ramenih. Kapitan.
Spretno se vzpne po ozkih stopnicah za točilnim pultom. Ne mine niti nekaj minut, ko se plovilo strese in zasliši se zelo tiho bobnenje iz njegove notranjosti. Zagnala sta se dva močna dizelska stroja, ki bosta plovilo gnala po morju. A najprej se morata segrela na delovno temperaturo in zaključiti se mora vkrcavanje.
Posadka pospravi mostiček, odveže vrvi in čisto počasi se odmaknemo od pomola. Majhna množica ljudi maha v pozdrav. Kljub vročini. Potniki vračajo pozdrave, vendar jih ljudje zunaj ne vidijo. Okna so preveč zatemnjena. Naslednjih nekaj minut se po polžje premikamo med pomoli reškega pristanišča mimo velikih in majhnih ladij. Potniki veselo čebljajo, se nameščajo in spoznavajo drug drugega. Ko zapustimo pristanišče, za nekaj trenutkov je slišati, kot da sta velika stroja spodaj v obeh trupih obmolknila, nenadoma pa se oglasita z grozečim, a pritajenim grmenjem. Zadaj nastaneta velika stebra spenjene vode, ki ju ustvarjata dve veliki turbini. Sprednji del plovila se rahlo dvigne. Potniki obmolknejo, ko začutijo pospešek, ki jih nežno porine v naslonjalo sedežev. Nekaj sekund so tiho, nato pa prostor ponovno napolni čebljanje. Odpre se točilni pult in nekaj starejših moških zapusti svoje sedeže, da si privoščijo hladno pivo. Zunaj se divje peni morska voda kot v najhujšem viharju, potniki pa uživajo v udobni vožnji. Zaščiteni so pred morjem, na hladnem in v pričakovanju prihoda na cilj. Ladja hitro doseže svojo potovalno hitrost 32 vozlov.
Prihod je veličasten. Ravno tako, kot sta mogočna stroja začela grmeti, nenadoma utihneta in plovilo se upočasni. Vedno hitreje se približujemo pomolu. Točilni pult je zaprt, potniki se živčno presedajo na sedežih in se pripravljajo na izstop. Mornarji navežejo bokobrane in pripravijo
plovilo na pristanek. Na pomolu je zbrana množica ljudi. Nekateri zgolj opazujejo, dogodek, ki popestri pozno popoldansko dogajanje v mestu, drugi pa čakajo nekoga izmed potnikov. Po morju se vozijo številni čolni, ki se umikajo prihajajočemu plovilu in ga s spoštovanjem opazujejo. Pred pomolom naredi eleganten obrat in brezhibno ustavi na predvidenem mestu. Mornarji privežejo vrvi in izkrcavanje se začne. Za večino potnikov pa se začne zasluženi dopust.
Fotografija: Krtek
Ni komentarjev:
Objavite komentar