Glava je težka. Kot, da bi se včeraj celo noč nalival z opojnimi substancami. Pogled na svet okoli mene je zamegljen. V grlu nekaj žgečka. Bo gripa ali se grlo le nekaj po nepotrebnem kuja? Zunaj dežuje. Nebo je sivo in turobno, takšno je tudi razpoloženje. Mišice so mlahave, boleče. Počasna glasba prihaja iz zvočnikov in je nekako le pika na i celotni turobnosti ponedeljka po dopustu. Po dnevih sonca, morskega zraka, kolesarjenja in lepih trenutkov s prijatelji. A sedaj je ponovno tu tisti turobni vsakdan: vstati, vožnja v službo, delo, vožnja domov, delo, gledanje dolgočasnega tv programa in spanje.
Danes je ponedeljek. Doma sem. In gledam skozi okno v turoben deževen dan in se spominjam minulih dni sonca, kolesa, družbe. Dobro, da sem danes doma.
2 komentarja:
joj kako mi to znano zveni ... dobra stran podopustniške depresije je, da po nekaj dneh mine :-)
Res je. Še dobro da mine, sicer bi bila kar kriza.
Objavite komentar