Prišla je

S svojo čudovito postavo je takoj razsvetlila prostor. Bila je kot bakla v temnem gozdu. Ni je bilo mogoče spregledati. Pozdravila je in se usedla na stol nasproti mene. Dolgi lasje so se ji sipali preko ramen in napetih prsi. Nasmehnila se je. V njenih čokoladno rjavih očeh je zažarela iskrica.

Gledal sem jo.

Sedela je ponosno, samozavestno, a vseeno elegantno, kot se za damo spodobi. Vsak kos njenega oblačila je bil usklajen z njenim telesom in poudarjal njeno zapeljivo postavo. Njena žametna koža se je svetila kot iglice srebrne smreke, ki ponosno raste sredi mestnega parka. Zunanja podoba je izražala, kako zelo ji je pomembna urejenost videza. Da od doma ne gre brezhibno naličena in dogodku primerno oblečena.

Pogovarjala sva se.

Njene besede so le še poudarjale njen zunanji videz. Premišljene, samozavestne, urejene. Vsak stavek je ime točno določen pomen, vsaka beseda je bila skrbno izbrana. Pogovor je zahteval veliko zbranosti, saj ni uporabljala stavkov, ki ustvarjajo čas za razmišljanje. Razmišljala je hitro, logično in racionalno, brez stranpoti, ki lahko zmedejo človeka. Težko sem ji sledil, saj nisem bil navajen takšnega razmišljanja.

Odšla je.

Počasi je vstala. Izza mize se je pokazalo njeno vitko telo. Potoval sem po njem od spodaj navzgor in nazaj in si skušal zapomniti njegove linije. Postava je bila brezhibna in privlačna. Oblekla je plašč in skrila telo. Obrnila se je in odšla proti vratom. Lasje so ji rahlo nihali v ritmu hoje. Šla je svojo pot.

Naslonil sem se na stol in obstal brez misli. Stremel sem v vrata. V glavi je bila praznina. Počasi so se začele pojavljati posamezne misli. Zavedal sem se, da se mi bo njena podoba motala po glavi še ves dan in, da mi bo njen glas odzvanjal dokler se ne bom potopil v globok spanec. Bil sem zaljubljen. Z vsem srcem. Neuslišano sem hrepenel po njej.

Fotografija: neznani avtor; model: Molly Sims