Letos sem se odločil, da teden dni dopusta na Pagu preživim prvi teden septembra. In to sem, v nasprotju s prejšnjimi leti, tudi uspel uresničiti. Ognil sem se vsej gneči, ki je značilna za Ljubljano v prvih dneh septembra in se vrnil, ko so se ljudje že nekoliko umirili.
Seveda pa so za dopust v septembru značilne nekatere posebnosti. Kot prvo, sonce zahaja mnogo prej kot recimo junija in ob pol devetih je že tema. Zrak je nekoliko hladnejši in tako v celem tednu temperatura ni presegla 31 stopinj. Kljub temu pa je sonce močno in hitro človeka opeče, če ni previden. Tako sem si uspel tretji dan "osmoditi" kožo na nogah in hrbtu in sem bil nato do konca bolj v senci kot ne. Šel sem na plažo, brez nanesenega zaščitnega faktorja, tako za deset minut, da se malo pogrejem, preden grem v vodo. V ušesa seveda slušalke in prijetna glasba. In potem sem se nekam izgubil. Ko sem se spet našel, sta minili že dve uri, koža pa je bila v barvi rdeče paprike.
Bistvena in najbolj opazna posebnost septembra je skromno število turistov. In ravno to je tisto, kar je po mojem mnenju najbolj privlačno. Med turisti prevladujejo upokojenci in pa mladi pari z otroki, ki še ne hodijo v šolo. Drugih je malo. Sem ter tja je še videti kakšna zaljubljenca. Ljudi je tako malo, da so preko dneva plaže skoraj povsem opustele. Značilna je tišina. Ni kričanja otrok, ni pogovarjanja ljudi, ni hrupa avtomobilov. Če še vetra ni, je na plaži popolna tišina. In to resnično sprošča telo in pomirja duha. Voda je topla in prijetna.
Tudi mize v lokalih so poredko zasedene. Dopoldne je še največ domačinov, v večernih urah pa peščica turistov zaseda posamezne mize. Strežno osebje opravlja delo počasi in brez živčnosti, ki je sicer značilna za vrhunec turistične sezone.
Ves otok se počasi potaplja v zimsko spanje. Ceste so opustele, srečati je mogoče le ovce in domačine, ki hitijo po svojih opravkih. Le redko pa naletiš na avto s tujo registracijo. Narava je izgorela od poletne vročine. Cvetja skoraj ni, trava je suha.
Takšno septembrsko vzdušje je odlično za razmišljanje, iskanje navdihov in ustvarjanje. Le vklopiti se je treba v to spokojnost. Meni se je kar uspelo. In marsikaj sem ustvaril. Med drugim tudi večino zapisov na Krtkovih dnevih, ki ste jih brali septembra in jih boste oktobra.
Fotografije: Krtek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar