Kliknem na povezavo. Zaslon postane bel in hip kasneje se prikaže naslov, nekaj slik in črke. Vstopil sem v sobo, kjer je mogoče pogledati v delček njenega srca. In v trenutku se začne divje skrivnostno popotovanje.Počasi začnejo oči teči po skrbno izbranih besedah, ki odstirajo pogled v njeno srce, obenem pa dajo jasno vedeti, da so vsa besedila delo profesionalke, ki si s pisanjem služi ljubi kruhek. Pojasnjuje, da je ljubka, vendar ne lepa, da greši, a ni peklenšček, da je dobra, a ne angel. To so težke besede, ki dajo takoj vedeti, da tu zakoni življenja kot jih poznamo, preprosto ne obstajajo. Da je tu kot v Indijikoromandiji, otroški deželi, kjer življenje kroji domišljija.
Besede odražajo trenutno razpoloženje. Danes je polna optimistične energije, ki ji ga je dal majhen, a prijeten dogodek, včeraj je bila črnogleda, razočarana in zagrenjena. Besedila so kot vlak smrti, ki te pelje gor, dol te obrača, vrti, te prepričuje, da je tvoj želodec zdaj visoko nad teboj, drugič globoko spodaj. In, ko se pripelješ do konca, vožnje ne pozabiš, kot pozabiš bežno srečanje z neznanim človekom sredi mesta na nek turoben dolgočasni ponedeljek. Kljub na trenutke neprijetni vožnji, hrepeniš po njeni ponovitvi kot najstnik, ki se zaljubi v prsato lepotico z reklamnega plakata.
Besedila, ki se prikazujejo na zaslonu, so na prvi pogled vsakdanja, vendar pa je to le siva maska, za katero se skriva čisto drugačna podoba. Spreten bralec hitro spozna, da se za izbranimi besedami skrivajo skrita dejstva. Za sivo masko je najti malo princesko, obdano z veselimi vilami, ki polna upanja in veselja sprejema življenje. A tam zadaj nad njo, kot zlobna čarovnica s strupenim jabolkom, bdi turobna preteklost.
Želi ji pobegniti, a ji ne uspe. Vile jo spodbujajo, ji prigovarjajo, a ona, ona ne naredi tistega ključnega koraka. Ne odloži maske preteklosti. Ne spusti se v boj, izmika se.
Berem besedila, gledam fotografije … Ni edina.
Pojasnilo: avtorice bloga, ki je osnova za zgornji zapis, osebno ne poznam; vse je zgolj blodnja, ki je nastala ob branju njenega bloga.
1 komentar:
Krtek ... predolgo me ni bilo na tvojem blogu. Očitno, ker se mi sanjalo ni o tem zapisu ... Ja, december je bil nor mesec, zato nisem tako redno in pridno preverjala tvojih stvaritev. Danes pa se mi je zdelo, da je čas, da se ustavim na Krtini in glej ga zlomka ...
Mislim, da s svojo interpretacijo mojega bloga, nisi veliko zgrešil. Moram priznati, da sem kar malce šokirana in počaščena, da se je nekdo tako poglobil v moje pisanje ... Vesela sem, da se moje besede nekoga dotaknejo ... Hvala ti za to, pomeni mi več, kot si misliš... Verjetno sem res vse, kar si zapisal, enkrat bolj drugič manj očitno ...
Objavite komentar