V kotu na stolu je darilo. Kockasto, zavito v rjavo-rdeč ovojni papir s papirnato rožico na vrhu. Tam je in se smehlja. Ni majhno niti ne preveliko. Ravno pravšnje, da buri domišljijo in zavist opazovalcev.
Le kaj je notri? Dvignem ga. Ni preveč težak, a prav lahek tudi ne. Če bi ga moral nesti deset minut, bi me pošteno bolele roke. Potresem ga. Nič ne ropota. Vse je pri miru. Z rokami pritisnem na darilo. Stene se malce upognejo in nato začutim nekaj trdega. Notri je škatla, ki skriva neznano vsebino. Skozi papir skušam razbrati kaj piše na škatli. Vse, kar je videti, so le nejasne lise. Še enkrat ga potresem. Nič se ne premaknem. Morda so notri bomboni, za otroke. Ne. … Ni tako težko. Morda velika punčka iz cunj? Tudi ne! Nič se notri ne premika. Knjige? Prelahko je! Rokavičke? Preveliko je. Nove legokocke? Nič ne ropota. Umetniška slika za na steno? Ni prave oblike. Darilo spretno skriva svojo vsebino.
Komu je namenjeno? Pogledam na zgornjo ploskev. Nobenega listka, nobenega napisa. Tudi na stranskih ploskvah nič. Dvignem ga in pogledam tudi spodaj. Nič ne piše. Je mogoče namenjeno profesorici umetnostne zgodovine, da bo lepo sliko izkušenega slikarja obesila v svoj delovni kabinet, kjer jo bo razveseljevala v kratkih odmorih? Morda branjevki na tržnici, ki prodaja solato in se bo razveselila novih rokavičk, da je ne bo zeblo v roke v mrzlih zimskih dneh? Ali sosedovemu fantku, ki si tako želi novih legokock, da se bo z njimi igral ure in ure? Kaj pa študent, ki pozno v noč študira v podstrešni sobici sosednjega bloka in potrebuje nove študijske knjige, da bo dobil novo znanje in uspešno opravil izpite? Ali pa bolnemu dekletcu, ki že mesec dni leži v bolnišnici in si želi punčke iz cunj, da bi ji krajšala dolge in osamljene noči? Morda pa otrokom v lokalnem vrtcu, da se bodo sladkali z bomboni? Nekomu je namenjeno in, ko ga bo prejel, se ga bo zelo razveselil. Počasi bo raztrgal ovojni papir in pokazala se bo velika škatla. Odprl bo škatlo in v očeh se bo zaiskrilo od veselja. Dobil bo nekaj, kar si že dolgo želi.
Darilo, ne premajhno ne preveliko, zavito v rjavo-rdeč papir, se smehlja v kotu in buri domišljijo.
Fotografija: Krtek
Ni komentarjev:
Objavite komentar