Čakam

Gledam skozi okno. Težke dežne kaplje padajo z neba in se razbijajo na ograji balkona. Drobne kapljice škropijo po balkonu, nekatere pa nadaljujejo pot proti tlom. Sivi oblaki so na nebu. Čakam te. Ne vem, kod hodiš, ne vem, s kom preživljaš te trenutke. Morda si sama, morda si v prijetni družbi. Vseeno mi je, ker jaz te le čakam. Čakam, da prideš, se nasmehneš in me pozdraviš. Kdaj bo to, ne vem. Tudi ti ne veš. A oba sva prepričana, da se bo to nekega dne zgodilo. Morda danes popoldne, morda jutri, morda prihodnji teden, mesec, leto,... Skozi okno opazujem dežne kapljice.