Ko ti poteptajo ego

Pride dan, ko se počutim majhnega. Ko moj ego zabijejo v tla, ga pohodijo in poteptajo. Tako se mi je zgodilo oni dan v službi.

Bil je deževen dan, a ne turoben. Občasno se je med oblaki svetlikalo in napovedovalo se je popoldansko sonce. Na obisk sem imel napovedanega novinarja, ki je želel posneti kratek intervju za radio. Glede na napovedano temo nisem pričakoval nikakršnih zapletov, saj sem področje obvladal. Vsaj tako sem mislil.

In pride novinar. Nasmejan, dobre volje in poln delovne zagnanosti. Intervju je minil brez zapletov. Nekaj minut snemanja, malo treme in seveda zvonjenje telefona ob najmanj zaželenem času. Pa še pomota je bila. Ko sva z uradnim delom zaključila, sva se zapletla v sproščen pogovor o tematiki, zaradi katere je prišel na obisk. Bil sem samozavesten in dobro zagovarjal svoje trditve. Vendar dlje, ko sva se pogovarjala, bolj se je človek odpiral in bolj sem spoznaval, da kljub temu, da je novinar, tematiko zelo dobro pozna. Ker je imel več informacij in več življenjskih izkušenj. Nenadoma sem v glavi začutil množico alarmov, ki jih je sprožil moj ego. Zavedati sem se začel, kako sem majhen, in kako malo vem o tematiki pogovora, čeprav mi različni strokovnjaki vsake toliko časa laskajo s priznanji.

Priznam, moj ego je bil prizadet. Zelo. Ko je odšel, sem bil jezen. Zelo. Med vožnjo proti domu, pa sem začel razmišljati o tem, kako mi je prizadel ego in zakaj sem bil jezen. Če človeku naraste ego, hitro postane samovšečen in meni, da je nad drugimi. Zato je nujno, da vsake toliko časa nekdo takšen rastoči ego potlači. Si prizadet. Seveda. Vendar pa te to vsake toliko časa opomni, da si le majhen delček celotnega sistema družbe. Da sicer lahko nekaj prispevaš k skupnemu znanju in vedenju, da pa bo šla družba naprej tudi brez tebe.

Dotičnemu človeku sem hvaležen, ker mi je pohodil ego. Zato, ker me je vrnil na realna tla, tja kamor sodim. Vendar pa opažam, da je vse preveč ljudi na tem svetu, ki se imajo za nekaj več in se ne zavedajo kako majhni so. A tudi oni prej ko slej naletijo na nekoga, ki jih potlači v tla. Tja, kamor sodijo.

Slika: Julia Mullikin - Meta