Poletje je že skoraj tu. Sonce, morje, hribi, predvsem pa dopust so tisto, česar se veseli skoraj vsakdo. Jaz grem na morje. Tako kot vsako leto. Ker mi je na morju lepo. Še posebej v vodi. Poletju so eno izmed pesmi posvetili tudi Čuki. Poletna je zelo zanimiva, saj razgalja veliko ljudi, ki hodimo v službo in se ženemo za tistimi evri, ki nam omogočajo življenje. Na eni strani hrepenimo po tem, da bi živeli nekakšno sproščeno, spokojno in idealizirano življenje, kot ga doživimo na dopustu, po drugi strani pa nimamo poguma, da bi se takega življenja lotili. Ker smo preveč vpeti v tiste vsakdanje kalupe, ker nas v to sili družba in, seveda, ker nam je to konec koncev tudi všeč. Sam si ne predstavljam, da vse dneve preživljal tako, kot preživljam poletne dopustniške dni. Bi se začel po nekaj tednih dolgočasiti. Ko pa pridemo do konca svojega delovnega življenja in, ko je pred nami zaslužni pokoj, pa marsikdo pozabi izpreči. In tem je namenjena ta pesem. Da spoznajo, da življenje ni le delo.
Čuki: Poletna
Lansk poletje blo je fajn, pesek in na koži sol vsak dan,
vsi problemi daleč stran in na puklnu le tvoja dlan.
Na otoku tam nekje svet drugačne barve je, tam pozabiš čist na vse.
Dva tri tedne blo je tko, moč življenja čutu sem samo,
misli se obrnejo, prej pomembno zdaj je butasto,
ko pod oljko maš svoj dom in igraš se s kamenčkom inhaliraš vsak atom.
Enkrat pa bom tam ostal, ko bom nekam vse poslal
in za zmeraj odpotval.
To oblubm za prmej pa če leta čakam zdej,
tam bom živu prej al slej.
Vsem je nam le čas vladar, vse pomeni nam le moč in dnar,
finance banke gospodar, kdo račun nam plača ni nam mar.
Enkrat vprašaš se zakaj si sam sebi policaj al želiš si tja nazaj.
Ampak tuk še daleč ni, še sem suženj te požrešnosti.
Preden me infarkt dobi in pr šterdesetih položi
na obalo hočem vse izkluč’t sive celice, v topu pesek dam noge.
Enkrat pa bom tam ostal, ko bom nekam vse poslal
in za zmeraj odpotval.
Enkrat pa bom tam ostal, ko bom nekam vse poslal
in za zmeraj odpotval.
Ni komentarjev:
Objavite komentar