Draga Sara!Včeraj, ko sem hodil po mestu in užival v zgodnjem jesenskem soncu, sem razmišljal o najinem srečanju. Pa ne o tem, kako nama obema ni uspelo najti primernega naslova za prireditev, temveč o tem, kako si bila včeraj nekaj posebnega, drugačna kot kadarkoli do sedaj.
Iz tebe je vela nekakšna pozitivna, optimistična, energija, ki te je napravila prav čarobno očarljivo. Ne le, da je bila debata zanimiva, kot je vedno s človekom, ki razmišlja s svojo glavo, že sama tvoja prisotnost je razvedrila ta temačni in dolgočasni lokal. Vsaka ženska je lepa na svoj način, vendar redke so tiste, ki so tudi elegantno očarljive. In ti vsekakor si.
Zamisli si gredo cvetočih rož. Majhnih in velikih. Rumenih, modrih, oranžnih, belih in rdečih. Cvetov je veliko in med seboj se prekrivajo. Vse skupaj je kot velika pisana preproga. Zamisli si, da je sredi tega morja cvetov majhna drobna rožica. Druge jo zakrivajo pred očmi mimoidočih. Njen cvetek, na tankem zelenem stebelcu, je močne rdeče barve in se, obsijan s sončnimi žarki, čisto rahlo blešči. Ravno dovolj, da vzbudi zanimanje mimoidočega, ki bo nekaj svojega časa posvetil tej gredi. Droben cvet, ga bo s svojo očarljivostjo pritegnil in opazil ga bo v vsej tej množici. Dlje kot ga bo opazoval, bolj bo spoznaval njegovo lepoto. Ostale cvetlice bodo nenadoma le okvir, ki dopolnjuje bogastvo tega cveta. Ti si kot ta rožica.
Vedno bolj ugotavljam, da to, da sem te spoznal, ni nekaj nepomembnega, nekaj tako za sproti, kot spoznaš mnogo ljudi, ki se jih po letu dni niti ne spomniš več. To, da sem te spoznal, je čast. Zakaj? Preprosto zato, ker si nekaj posebnega, nekaj nevsakdanjega v tem, včasih pustem in turobnem, drugič razgibanem in zanimivem svetu.
Veselim se najinega naslednjega srečanja. Upam, da se ga tudi ti.
Več ljubezenskih pisem >>
Fotografija: internet.
Ni komentarjev:
Objavite komentar