Nikdar sonce ni tako žarelo

Sonce vsako jutro vzide in zvečer zaide. A tistega dne je sonce imelo poseben žar, le za naju dva!

Tabu: Poljubljena

Se ti zdi v redu, če ti rečem,
da mi dišiš kakor pomlad?
Se ti zdi narobe, če poleti
s tabo želim gola zaspat?
Boš jeseni čakal zimo z mano
in me nesel do pomladi?
Če ti rečem, da bom vedno tvoja,
a boš rekel, da boš moj?

Nikdar sonce ni tako žarelo,
kot za naju dva, kot za naju dva.
Nikdar jutro ni tako se vnelo,
kot za naju dva, poljubljena.
Nikdar še tako, kot s tabo
morje ni tako bučalo.
Nikdar polje ni tako dišalo,
Kot za naju dva, ko se ljubiva.

Zdaj poznaš vse skrivnosti moje,
zame si tu, zate sem tu.
Zdaj priznam vse norosti svoje
in se smejim, da še si tu.
Danes te s seboj na pot vzamem.
Greva čez most, življenje iskat.
In še vedno kar težko verjamem,
da tvoj poljub danes bo zlat.
Boš jeseni čakal zimo z mano
in me nesel do pomladi?
Če ti rečem, da bom vedno tvoja,
a boš rekel, da boš moj?

Nikdar sonce ni tako žarelo,
kot za naju dva, kot za naju dva.
Nikdar jutro ni tako se vnelo,
kot za naju dva, poljubljena.
Nikdar še tako, kot s tabo
morje ni tako bučalo.
Nikdar polje ni tako dišalo,
kot za naju dva, ko se ljubiva.