Kruh naš vsakdanji

Pred kratkim sem si ogledal dokumentarni film Kruh naš vsakdanji avstrijskega režiserja Nikolausa Geyrhalterja. Film je vpogled v visokotehnološko industrijsko pridelavo hrane. Na povsem realističen način prikazuje pridelavo osnovnih surovin za prehrambne izdelke, ki jih vsak dan kupujemo v trgovinah.

Film je za nekatere šokanten, za druge pa zgolj suhoparen prikaz dejstev. Šokanten bo za tiste, ki ne razmišljajo o tem, kako je pridelana hrana, in imajo v glavi romantične podobe slovenskega kmetijstva in pridelave hrane na domačem vrtu. Suhoparen prikaz dejstev bo za vse tiste, ki se zavedajo, da v industrijski pridelavi ni nikakršne romantike.

Film me ni šokiral. Dejstvo je, da je pri 6,5 milijarde ljudeh na tem planetu utopično pričakovati, da se bo hrana pridelovala na način naših dedkov in babic. Preprosto ni dovolj prostora. Me je pa presenetilo dejstvo, da je vsa ta proizvodnja, pa naj gre za rastline ali živali, tako povsem brez čustev. Kakorkoli, spoznal sem, kako poteka visokotehnološka pridelava hrane. In to mi je bilo zelo zanimivo.

Ogled filma toplo priporočam. Ne le, da boste spoznali proces proizvodnje hrane, temveč predvsem zaradi spoznanja, koliko sta dejansko vredna zelenjava in sadje, ki sta pridelana z ljubeznijo.

Film je na sporedu v kinu Dvor še vsaj do konca marca.