Ležim v postelji. Mračno je. Videti je mogoče le obrise slike na steni, rože poleg postelje in velikega ahata na nočni omarici. Mračnost razbijajo prameni sončne svetlobe, ki padajo skozi luknjice v roleti. V njih je mogoče videti posamezne delce prahu, ki povsem nedolžno lebdijo v zraku. Na mestih, kjer se svetloba siplje po odeji, je ta toplejša. Mirno diham. Ob meni leži telo, ki se v ritmu dihanja počasi giblje. Leži na trebuhu in ima razgaljen hrbet. Dolgi plavi lasje ji padajo ob boku. Desno roko ima preko mojih prsi in me tesno objema. Nalahno in čisto počasi približam glavo k njeni in jo nežno poljubim na lice. Od ugodja tiho zagode in okrepi svoj prijem. Preden odmaknem glavo, vdihnem zrak. Skozi nos mi gre njen vonj, ki ga ne bi nikoli zgrešil. Kljub temu se trudim, da bi si ga čim bolje zapomnil. Počasi izdihnem. Zadovoljen se zazrem v pramene sončne svetlobe.
Za nama je dolga noč polna čustvene ekstaze.
Ni komentarjev:
Objavite komentar