20. sep. 2010

Ljubezensko pismo (9)

Draga Sara!

Ti si sonce. Si sonce, ki razsvetli moj dan. S svojim nasmehom mi polepšaš vsak dan. Pa ne le to, polepšaš mi vsak trenutek. In kot toplina sončnih žarkov, tudi tvoj nasmeh ostane pri meni še dolgo v noč, dolgo po tem, ko te ne vidim več. Takrat začne moje srce hrepeneti po tebi in komaj čakam na trenutek, da se ponovno snideva. Skušam si vsak trenutek, ki ga preživim s teboj zapisati globoko v srce, da ga nikoli ne pozabim. Ker ti si v moje življenje prinesla toliko sreče in veselja.

Sara, ti si moje sonce, ki bi ga gledal neprestano, pa čeprav izgubim vid, ti si moje sonce, ki bi ga vedno rad čutil na svoji koži, pa čeprav zaradi tega poogleni. Si moja sončnica, ki bi jo imel vedno na mizi, da bi jo gledal dan in noč. V moje življenje prinašaš radost in veselje, kot prinaša sonce na ta svet dobro voljo in smeh.

Vsak trenutek, ki ga ne preživim s teboj, je, kot da bi živel v večni noči. Hladen, teman in v pričakovanju odrešujočega dne. In potem pride nov dan, sonce prežene temo in vsem nam postane toplo. Toplo postane tudi meni, ko te srečam in postanem neizmerno srečen.

Ljubim te, ljubezen moja in komaj čakam, da se spet vidiva!

Več ljubezenskih pisem >>

Ni komentarjev: