»Jaz ne grem v šolo, ne, ne grem v šolo, jaz bom kar počitnice imel,…« se širi iz zvočnikov. Hudomušna pesmica napolnjuje prostor. Na mizi dva monitorja. Na enem neskončne tabele s preračuni, na drugem množica podatkov. Zunaj je svež pozno poletni nedeljski dan. V zraku je čutiti, da se dopusti končujejo, da bo v nekaj dneh tu september in začela se bo šola. V mestu bo gneča, ljudje bodo spet brezčutno hiteli po opravkih.
Nedelja je. Odličen dan za analize, ko nihče ne moti, ko telefon ne zvoni in e-pošta ne prihaja. In, ko Smolar še zadnjič pove, da ne gre v šolo, je vnesena še ena formula, napravljen še en izračun. In tako naprej, da bo delo opravljeno do roka. A najlepše pri vsem skupaj je, da čez teden dni ne grem v šolo!
2 komentarja:
Dobro to.
Mhm, res je. Sicer ne analiziram številk ampak v sebi neko življensko obdobje, ki ga zaključujem. Paše tale nedelja. In zjutraj na AC je res gostejši promet.
Objavite komentar