Nekaj o avtorskih pravicah

Pred nekaj tedni sem se s stričkom Googlom dogovoril, da bova skupaj malo preverila, ali se je kje našel kakšen gospodič ali gospica, ki je brez mojega dovoljenja uporabil moja besedila na kateri izmed spletnih strani. K temu me je spodbudilo dejstvo, da smo se v službi srečali s problemom kraje naših besedil. Problem je bil precej večji kot smo si predstavljali in ga pravzaprav še vedno rešujemo.

Striček Google je zelo prijazen in iznajdljiv striček, ki z nekaj pravimi prijemi hitro najde ukradena besedila, če so le javno dostopna. In glej ga zlomka. Na enem izmed socialnih omrežij je nek gospodič iz Štajerske besedila s Krtkovih dnevov prodajal za svoja. Gospodič niti naslovov ni spremenil. In „bejbe“ so v komentarjih kar „dol padale“ od očaranosti, ko so brale ljubezenska pisma in zgodbe, ki so jih pripisovale njemu. Gospodič se je lepo kitil s tujim perjem. Ker takšnih gospodičev, ki ne spoštujejo drugih, ne maram, sem seveda takoj pripravil program ukrepanja. Ukrepi so obrodili sadove in gospodič je mnogo pred postavljenim rokom umaknil vsa sporna besedila (ki jih ni bilo malo). Zadeva zaključena.

Pri tem pa sem razmišljal, kako se pri nas ne spoštuje avtorskih pravic. Veliko Slovencev misli, da so internetne vsebine javna last in jih lahko vsak vzame za svoje. Požvižgajo se na avtorja, na trud, ki je vložil vanje in brezsrčno vzamejo in jih proglasijo za svoje. Dragi moji, temu se reče kraja intelektualne lastnine in je približno tako, kot če bi jaz prišel k temu gospodiču in mu odnesel računalnik. Zagotovo bi že čez nekaj ur sedel v kehi. A če gospodič meni vzame besedila, je pa to dovoljeno in sprejemljivo? Obvezno branje za vse takšne gospodiče in gospice: Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah.

Vsako besedilo, ki ga napišem, pa naj bo zgodba, impresija, ljubezensko pismo, ali kaj drugega, vsebuje del mene. Vanj vložim delček sebi lastnega razmišljanja, ustvarjanja. In če nekdo vzame moje besedilo ter ga proglasi za svojega, je, kot da bi ukradel delček moje duše. Kar dopuščam, da kdorkoli vzame, a le za zasebni in nekomercialni namen, so ljubezenska pisma, če so uporabljena kot del ljubezenskega pisma, ki ga zaljubljenec pošlje svoji izvoljenki (ali obratno). Če takšno pismo komu pomaga osvojiti srce njegove izvoljenke, potem je to velik kompliment, ki se ga nikakor ne bom branil.

Seveda pa to zdaj še ne pomeni, da besedil s Krtkovih dnevov ne boste zasledili nikjer drugje. Seveda sem pripravljen besedila odstopiti v uporabo tudi komu drugemu, če se tako dogovorimo. A temu se reče posel. In v poslu ni nobene romantike.

Pred nekaj dnevi sem dobil prijazno pismo. Gospodična (ali gospa, naj mi ne zameri) je prav lepo vprašala, ali lahko uporabi neko starejše besedilo na svojem Facebook zidu. Nisem dolgo okleval. Odgovor na njeno vprašanje je bil znan v naprej. Ker je lepo vprašala in besedila ni ukradla. Besedilo sem ji brez zadržkov dovolil uporabiti, seveda z navedbo pravega avtorja.

In za konec se lahko še malo posujem s pepelom, kajti nihče na tem svetu ni brezmadežen. Fotografije, risbe in slike, ki so ob besedilih, niso vse moje delo. Nekatere so javna last (to vsekakor obstaja), druge so uporabljene pod pogoji oz. z dovoljenjem njihovih avtorjev in tretje so kupljene. Nekatere, zelo redke in pri nekaterih starejših zapisih pa so „sposojene“ (lahko bereš tudi ukradene) na internetu. Marsikaj je na internetu že tolikokrat skopirano in „sposojeno,“ da avtorja ali lastnika materialnih avtorskih pravic ni mogoče najti. In to se do neke mere tudi tolerira, če gre za nepridobitne spletne strani. Čeprav to ni opravičilo.

Ljubezensko pismo (10)

Draga Sara!

Ljubim te tako zelo, da se mi trga srce. Razgnalo ga bo od vročine plamenov ljubezni, ki odganjajo proč grozljivo temo, v kateri čakajo sence zla. Ogenj ljubezni mi kaže pot, pot, ki me varno vodi skozi ta črni svet, kjer ljudje izkoriščajo soljudi, kjer vsi skušajo zaslužiti na račun drugega. Vsem pomeni le lastna dobrobit, na sočloveka pa se požvižgajo. Na koncu tega temnega predora je svetla lučka. Bela dolgolasa in modrooka vila. K njej mi kaže pot najin ogenj ljubezni. Ko bom prišel do te čudovite vile, ki ji je ime Sara, jo bom poljubil.

S poljubom te bom skušal dopolniti. Kajti ženska brez moškega ni popolna. Sama tava po tem krutem svetu, išče ljubezen, išče zadovoljstvo. Šele ko sreča svojo ljubezen, svojega moškega, postane popolna. In takrat lahko svoje življenje izpopolni do potankosti. Moški brez svoje ženske izgubljeno tava po svetu, leta s cveta na cvet a nikoli se ne počuti popolno. Išče in išče, dokler ne najde. A če ne najde, potem neizpolnjeno in žalostno zapusti ta svet.

Sara, ogenj ljubezni me je pripeljal do tebe. Da se dopolniva. Da naju ljubezen izoblikuje v svetleč briljant, ki bo razveseljeval vse ljudi okoli naju in v ta kruti svet prinašal vsaj nekaj sreče. Najine sreče. Sreče, ki izvira iz globine najinih združenih src. Sara, ljubim te, ljubim te z dna srca.

Več ljubezenskih pisem >>

Igra boginje sanj

Love to love
Angels watching our hideaway
You're all mine
Here and now and then
Love to love
To the goddess of dreams I pray
Again

Medla svetloba sveč se širi po prostoru. Dva drobna plamenčka poskakujeta na stenju, ko te gledam v tvoje sinje oči. Tu sva, sedaj sva. Le midva. Ti in jaz. In najina ljubezen. Nikogar ni; ne ljudi, ne skrbi. Sediva v skriti sobici nekje daleč stran od sveta. Gledava drug drugega preko majhne mize, obsijana od svetlobe sveč. Zrem v tvoje čudovite oči. In vračaš mi topel, z veselim pričakovanjem napolnjen pogled. V zraku je sladek vonj po ljubezni. Počutim se, kot da bi bil v nekem drugem svetu, svetu polnem fantazije. Nisem prepričan, da si resnična, nisem prepričan, da je ta topla svetloba resnična, nisem prepričan, da je tvoj nasmeh resničen. So to sanje? Je to le plod moje domišljije? Se morda boginja sanj igra z menoj? Izgubljam se v tvojih globokih očeh, ko z roko počasi sežem proti tvojem obrazu. Z blazinicami prstov začutim tvojo nežno žametno kožo. Prsti mi zdrsijo po licu, ko se mi počasi približaš.

Skin to skin
I can feel you far deep inside
Between love and sin
We will find the eternal light
We're just skin to skin
But I know you're my destiny
Tonight 

Nežno si se me dotaknil s prsti. Najini koži sta se spojili in začutila sem toplino tvojih prstov. Bili so mehki, prijazni, nič grobi. Gledala sem te v oči, se preko njih globoko v tebi izgubljala in spoznala, da bova le med ljubeznijo in grehom v soju teh sveč spoznala ali sva si usojena, ali je vse skupaj le igra, ki jo nevede igrava kot lutki v rokah boginje sanj. Počasi sem se začela približevati tvojemu obrazu, a nisem odmaknila pogleda s tvojih oči. Moji dolgi lasje so se usuli po tvoji roki, ki je še vedno grela moje lice. Čisto narahlo, skoraj neopazno si privzdignil kotičke ust v nasmeh in v očeh se ti je zasvetila iskrica veselja. Vedel si, kaj te čaka, vedel si, da si nocoj moja usoda.

Heart to heart
Tears are falling in ecstasy
Baby meet me there
At the rainbows end
Feel me heart to heart
Touch the silence of what will be
Again

Tvoje ustnice so se približale mojim. Prav počasi in z občutkom sva se spojila v eno. Koža na kožo, ustnice na ustnice, srce na srce. V sebi sem začutil neki nov občutek radosti, veselja, pričakovanj, ki ga do sedaj nisem poznal. Tvoje oči so bile čisto blizu mojih. Videl sem vsako podrobnost, videl sem odsev svojih oči. Počasi si zaprla veke in sledil sem ti. Začutil sem solze veselja, ko se je svet okoli naju vedno hitreje vrtel. Mavrice so se izrisovale na nebu in zlate zvezde so točile drobne zlate solze, ki so prinašale srečo vsem na Zemlji. Srečala sva se na koncu mavrice, kjer sva se dotaknila tišine in spojila v eno.

We are skin to skin
I can feel you so deep inside
Between love and sin
We will find the eternal light
We're juste skin to skin
But I know you're my destiny
Tonight  

Najini telesi sta ležali na mehki preprogi, spojeni v eno v enakomernem ritmičnem gibanju melodije neizpete glasbene uspešnice. Koža na kožo, telo na telo. Globoko sva čutila drug drugega. Uživala sva v plameneči strasti, ki naju je vodila v nebesa. Okoli naju so se iskrile tisočere zvezde. In znašla sva se med ljubeznijo in grehom, kjer sva iskala večno svetlobo, svetlobo ljubezni. A bila sva le telo na telo, le koža na kožo. In vedela sva, da sva si usojena. Nocoj.

Soul to soul
Let us fly to that unknown land
Again

Na stropu so se igrale številne sence, ki sta jih risala plamena sveč. Ležala sva drug poleg drugega in najini prepoteni telesi sta se lesketali. Mirno sva dihala in lovila ravnotežje po doživetju ekstaze. Nista se spojili le najini telesi, spojili sta se tudi najini duši. Sva si usojena, sva se spraševala, medtem ko sva poslušala dihanje drug drugega. Je vse skupaj le igra boginje sanj, ki naju je zapeljala v svoj svet? Nisva vedela. Počasi sva obrnila glave drug proti drugemu in se zazrla v oči. V trenutku sva vedela: potopiva se še enkrat v to neznano deželo naslade in užitkov.

Uporabljena pesem, ki je bila navdih za zgodbo, je Skin to skin, ki jo je izvajala skupina E-rotic. Slika je delo računalniške umetnice Linde Berakvist in nosi naslov Nightly forest.

Čakam

Gledam skozi okno. Težke dežne kaplje padajo z neba in se razbijajo na ograji balkona. Drobne kapljice škropijo po balkonu, nekatere pa nadaljujejo pot proti tlom. Sivi oblaki so na nebu. Čakam te. Ne vem, kod hodiš, ne vem, s kom preživljaš te trenutke. Morda si sama, morda si v prijetni družbi. Vseeno mi je, ker jaz te le čakam. Čakam, da prideš, se nasmehneš in me pozdraviš. Kdaj bo to, ne vem. Tudi ti ne veš. A oba sva prepričana, da se bo to nekega dne zgodilo. Morda danes popoldne, morda jutri, morda prihodnji teden, mesec, leto,... Skozi okno opazujem dežne kapljice.