Sedim v sobi in poslušam glasbo, glasbo, ki mi prikliče solze v oči. Glasbo, ki govori o minulih dogodkih, ki ostajajo le v naših spominih. Veliko jih je. Nekaterih se spominjamo z veseljem, drugih le s ciničnim nasmeškom. Spomini, ki jih imamo, so vse, kar imamo. Odvzamejo nam lahko denar, lastnino, ugled, ponos; a spominov nam ne morejo odvzeti. Ti so globoko zapisani v naši zavesti in dostopni le nam samim.
V najtežjih trenutkih se vedno lahko zatečemo v to veliko knjižnico, v kateri prelistavamo knjige naše preteklosti. V njih najdemo zapise o krajih, kjer smo bili, o dogodkih, ki smo jih doživeli in o ljudeh s katerimi smo delili naše življenje. Nekaterih ni več. Njihova življenjska zgodba se je iztekla. Ostajajo le na starih zbledelih fotografijah in v naših spominih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar