Zjutraj v postelji

Zunaj je sonce vzhajalo izza bližnjega hriba in njegovi topli žarki so me prebudili s svojim nežnim božanjem. Zaspano sem pomežikal. Svetloba, ki je prihajala skozi priprto polkno, me je ščemela. Počasi sem se obrnil na levi bok. V sobi spalnici je bil vonj po včerajšnjem večeru. Zaprl sem oči in skušal še zadremati. Danes se mi ni nikamor mudilo. Ni uspelo. Sonce me je že toliko predramilo, da nisem mogel več spati. Zato sem odprl oči.

Prijeten občutek me je preplavil, ko je podoba njenega obraza zavzela moje vidno polje. Tako spokojno je še spala. Dolgi plavi lasje so bili razmršeni na blazini. Njene ustnice so bile polne, lica simpatična in na trepalnicah je imela še nekaj ostankov ličil od včeraj. Ni bilo časa, da bi si jih odstranila, saj sva se prehitro predala strasti, ki je trajala bistveno dlje, kot sva mislila oba. Počutil sem se vzhičeno zadovoljno in lahko bi rekel, pravljično. Komaj sem čakal, da se zbudi, da jo lahko poljubim, in da začutim strastno pretakanje ljubezni med nama.