Berlin, prestolnica Nemčije. Je največje nemško mesto s preko 3,4 milijona prebivalcev. Prve omembe v pisanih virih segajo v 13. stoletje. Med drugo svetovno vojno je bil precej uničen, po drugi svetovni vojni pa vse do padca berlinskega zidu leta 1989, je bil razdeljen na zahodni in vzhodni del. Zahodni del je bil enklava v vzhodni Nemčiji in se ni razvijal, medtem ko so v vzhodnem (manjšem) delu množično gradili velike socialistične stavbe, ki še danes dajejo pečat vzhodnemu delu. Ker so bili ljudje v zahodnem delu na neki način zaprti, so pri razvoju zahodnega dela veliko pozornosti prispevali zelenju. Danes je približno tretjina ozemlja Berlina v obliki parkov, gozdov, rek, jezer in vrtov. Prihod v Berlin
V Berlin je mogoče priti na več načinov. Če se odločimo za avtomobil, nas čaka približno 1.000 km vožnje, večinoma po avtocestah. Strošek je temu primeren in, če gredo skupaj trije ali štirje, ki si delijo stroške, je to zagotovo cenovno gledano najugodnejša možnost. Pri tem je treba upoštevati, da je za vožnjo po Berlinu potrebna okoljska nalepka. Druga možnost je vlak. O tej možnosti sem realno razmišljal, vendar pa je cenovno neugodna, razen, če je mogoče dobiti vozovnico v kakšni izmed akcij. Tudi potovanje je dolgotrajno.
 |
| Nad vzhodno Nemčijo. |
Glede na to, da sem potoval sam, je bila najboljša izbira letalo. Cenovno najbolj ugodno povezavo sem našel iz Celovca, kjer neposredne lete izvaja Air Berlin. Kljub temu sem se odločil za odhod z Brnika, saj mi je tako bolj ustrezalo, vozovnica pa je bila le nekoliko dražja. Letel sem preko Frankfurta, porabil pa sem (od prijave na let do prevzema prtljage) dobrih 6 ur in pol, pri čemer sem čakal v Frankfurtu 3 ure. Povratna pot je bila hitrejša in sem porabil dobre 4 ure. Let do Frankfurta traja uro in 35 minut, od Frankfurta do Berlina pa dobro uro. Preko dneva so leti iz Frankfurta v Berlin vsako uro, tako da v primeru zamude ne bo večjih težav z nadaljevanjem poti.
Nad vzhodno Nemčijo.
V Berlinu smo pristali na letališču Tegel, ki je glavno berlinsko letališče. Ker je v mestu – med pristajanjem in vzletanjem se zelo dobro vidi celotno mesto – ga nameravajo leta 2012 zapreti, promet pa preusmerili na Schönefeld, ki ga bodo preimenovali v letališče Berlin Brandenburg. Tegel ima dobre povezave s centrom mesta z avtobusom (3 linije), avtobusi pa vozijo na nekaj minut.
Bivanje
 |
| Soba v Aletto Jugendhotel |
Premikanje po mestu
Javni prevoz v Berlinu je dobro razvit. Celotno mesto pokrivata podzemna železnica in nadzemni S-Bahn. V zahodnem delu prevladujejo avtobusi, v vzhodnem tramvaji. Enosmerne vozovnice je mogoče kupiti na avtobusu, sicer pa na avtomatih na podzemnih S-Bahn in nekaterih avtobusnih postajah. Na avtomatih na podzemni železnici je mogoče plačevati z Maestro kartico in tudi nekaterimi kreditnimi karticami. Večdnevne vozovnice so na voljo za 48 ur, 72 ur in 5 dni. Najdražja je 5 dnevna vozovnica, ki vključuje tudi Potsdam in je stala 34,90 €. Vozovnice so po conah. Za gibanje po Berlinu zadošča vozovnica za coni A in B in vključuje tudi povezave z letališčem Tegel, medtem ko je treba imeti za letališče Schönefeld vozovnico, ki vključuje tudi cono C, omogoča pa tudi vožnjo do Potsdama. Podatki veljajo za Berlin Welcome Card, ki prinaša tudi določene popuste v muzejih.
 |
| Na Aleksanderplatz |
Celoten javni promet je učinkovit in hiter. Na postajah podzemne, S-Bahn in večjem delu avtobusnih postaj so prikazovalniki prihodov. V vseh vozilih so informativne table, na katerih piše naslednjih nekaj postaj, prvo pa tudi napove govorni avtomat. Tako težav z iskanjem prave postaje za izstop ni. Občasno so avtobusi prepolni, na podzemni in S-Bahnu pa nisem nikoli doživel pretirane gneče. V večernih urah je treba biti pozoren na končne postaje S-Bahn in podzemne, saj veliko vlakov pelje po skrajšanji progi.
 |
| Altes Museum |
Hoja po Berlinu ni težavna. Povsod so pločniki, avtomobili pa na njih ne parkirajo. Nekoliko nenavadno je, da ni zeber na prehodih za pešce. Ti običajno niti niso označeni in le po semaforju za pešce veš, da greš lahko čez cesto.
Ker je Berlin velik, brez dobrega zemljevida ne bo šlo. Uporabno je, da si dober zemljevid priskrbimo še pred prihodom v Berlin. Sam tega nisem storil in sem imel na voljo le dva slaba zemljevida. Posledično sem iskal hotel dobri dve uri in naredil velik ovinek s podzemno železnico čisto po nepotrebnem. Seveda sem, še preden sem prišel v hotel, kupil ustrezen zemljevid, ki sem ga intenzivno uporabljal vseh 8 dni. V veliko korist bo tudi dober zemljevid podzemne in S-Bahna, saj sta obe omrežji močno razvejani in zapleteni.
 |
| Bogastvo berlinskih muzejev je neizmerno. |
Porabiti denar v Berlinu ne bo težko. Trgovine, trgovine in še enkrat trgovine. Skoraj na vsakem koraku. En večer sem prestopal na eni izmed postaj, kjer je bilo treba za prestop na drugo linijo zapustiti podzemno in iti v sosednjo ulico. Stopim na prosto. Tema, grafiti, gradbišče. Tesno mi je bilo pri srcu, ker ni bilo nikogar, ura pa pozna. Hodim po začasni poti iz desk, dokler ne pridem na drugo ulico. Tam pa vse svetlo, polno ljudi in množica trgovin.
Glavne turistične znamenitosti, večje trgovine in trgovine v trgovskih centrih sprejemajo večino kartic, medtem ko bo treba v manjših trgovinah poseči po gotovini. Prvi problem pri plačevanju sem imel na letališču, kjer sem pri eni izmed agencij kupoval vozovnico za mestni promet, ki vsebuje tudi vstopnine v muzeje, pa plačilo ni bilo mogoče drugače kot z gotovino. Obiski na bankomatu so bili pogosti. Tudi s kreditno kartico so bile težave, saj marsikje, kljub temu, da so omogočali plačevanje z njo, to ni bilo možno. Pojasnjevali so, da je verjetno nekaj narobe s kartico. V to sicer močno dvomim, saj je potem v drugi trgovini delovala brezhibno. Skratka, zadostna količina gotovine ne bo odveč.
Glede cen nisem imel občutka, da so bistveno drugačne, kot pri nas. Morebiti nekoliko višje. Vstopnine v muzeje in druge znamenitosti so bile do 12 €
Prehranjevanje
S prehrano v Berlinu ne bo težav. Stojnice s klobasicami, restavracije, picerije, restavracije s hitro prehrano,... Za želodec bo poskrbljeno. Za kosila sem odštel do 17 €, pri čemer sem si privoščil eno brezalkoholno pijačo, juho, glavno jed in solato. Tudi za 10 € se je mogoče najesti. Osebje je bilo v vseh restavracijah prijazno, ne glede na mojo „polomljeno“ nemščino, hrana okusna, pretirane gneče pa ni bilo. Izjema so bile restavracije s hitro prehrano, kjer je bila neizmerna gneča, ki pa sem se jim izogibal (z izjemo enega dne). Težko je najti restavracijo z lokalno kuhinjo, kar pa mi je vseeno uspelo. Restavracija je med Museuminsel in Aleksanderplatz-om na levi strani. Vhod je skozi prehod med trgovinami na nekakšno dvorišče. Imena si žal nisem zapomnil.
Nakup hrane v trgovini bo precej zahteven podvig. Če odštejem trgovini poleg hotela, nisem videl nobene trgovine s prehrambnimi izdelki. Ko sem zadnji dan iskal tako trgovino, ker sem želel kupiti neko severno nemško ribjo specialiteto (v pločevinki), sem se zelo namučil in že skoraj obupal, ko sem končno našel majhno živilsko trgovino na Wittenberg Platz-u.
Znamenitosti
 |
| Hildesheim-ski srebrni zaklad |
Berlinski botanični vrt je zagotovo en izmed lepših botaničnih vrtov. Na 43 ha rastejo rastline z vsega sveta, prevladujejo pa tiste s severne poloble. Del botaničnega vrta je arboretum, kjer je bil sprehod med jesensko obarvanim drevjem prav sproščujoč. Drugi del vrta je namenjen zbirkam rastlin, ki so urejene po delih sveta. Znamenitost vrta je tudi velika steklena hiša, kjer je mogoče videti sredozemske, puščavske in tropske rastline. Ob botaničnem vrtu je tudi botanični muzej, ki pa me ni prepričal.
 |
| Pergamonski oltar je tako velik, da ga ni bilo mogoče spraviti na eno fotografijo. |
 |
| Akvarij je prava paša za oči |
Chekpoint Charlie je bolj vaba za turiste. Videti je mogoče hišico na ameriški strani mejnega prehoda in na informativnih tablah nekaj zgodovine. Bolj zanimivo se je sprehoditi od Checkpoint Charlie do Potsdamer Platz po Niederkirchner Strasse, kjer so ohranjeni ostanki berlinskega zidu in predstavljena zgodovina od konca prve svetovne vojne do padca zidu.
Živalski vrt se hvali, da je eden izmed živalskih vrtov z največ različnimi živalskimi vrstami, a me je razočaral. Kletke so večinoma majhne, živali pa ne videti preveč srečne. Mogoče je bil tak dan, saj je bilo hladno in deževno. Vsekakor bi lahko izpustil. Dunajski je mnogo lepši. Nekaj povsem drugega pa je Akvarij, ki je ob živalskem vrtu. Ne samo, da je to eden izmed treh akvarijev na svetu, ki ima meduze, akvariji so ogromni, pestrost ribjih vrst pa zelo velika. Zelo zanimivo, zelo prijetno in zelo poučno. Vsekakor vredno obiska (med vikendi je precejšnja gneča).
Morski psi v berlinskem akvariju.
 |
| Primer vzhodnonemške kuhinje v DDR Museum |
Čisto nekaj drugega je Erotik Museum, ki je bil popolno razočaranje. Za 10 € ponuja nekaj na pol prevedeno iz angleščine v nemščino (ali obratno), polno kiča, malo zgodovine, pa še ta je zelo časovno omejena in veliko poučevanja o osnovah spolnosti. Primerno, če si mozoljav najstnik, za ostale pa odsvetujem.
Deutsches Histrorisches Museum je bil vsekakor češnja na vrhu torte. Čeprav sem bil skeptičen in sem se se za obisk odločil zgolj zaradi nastanka manjše anomalije v programu, pa mi je bilo na koncu žal, da si nisem vzel več časa. V muzeju je podrobno in na zanimiv način predstavljena nemška zgodovina od prvih zametkov pa vse do danes.
 |
| Ostanek berlinskega zidu |
Mecedes – Benz Galerie je primerna za vse ljubitelje avtomobilov, še posebej Mercedesov. Je razstavni prostor za najnovejše modele, v katere se je mogoče, z izjemo najdražjih, tudi usesti. Galerija je odprta vsak dan do 22. ure in je na ulici Unter den Linden blizu Brandenburških vrat na levi strani, če gremo od Brandenburških vrat proti Aleksanderplatz-u. Na nasprotni strani ceste je salon VW in Bentlija.
 |
| Holandska četrt v Potsdamu |
Obisk Berlina ni popoln brez obiska Potsdama. Potsdam je staro in prijetno mesto, 30 minut vožnje s S-Bahn iz Berlina (vozovnica za cono C). Staro mestno jedro je prijetno za sprehod, poleg tega pa mesto ponuja kar nekaj znamenitosti. Izpostavil bi štiri mestna vrata, Aleksadrowko (ruska četrt) in dvorec Sanssouci. Dvorec je zelo obiskan, zato je mogoče kupiti le t.i. urne karte, kjer je na karti določena ura, kdaj je možen vstop. Zanimiv dvorec, vreden ogleda. Vsekakor pa je zanimiva tudi vožnja z ladjo po okoliških vodah. Priporočam parnik Gustav. Cene so okoli 12 € po osebi, odvisno od izbrane poti.
Varnost
 |
| Parnik Gustav v luki Potsdam |
Stroški
Skupni stroški izleta v Berlin (7 nočitev, 8 dni) so znašali 907 €. Od tega sem za letalski prevoz in hotel odštel 498 €, za prevoz po mestu in vse vstopnine 149 €, za hrano in pijačo 113 € in za drugo 147 €.
Vtisi
Izlet v Berlin je bil zagotovo eden izmed bolj zanimivih, pa tudi nekoliko napornih, saj je bil prvi izlet takega tipa, ki sem ga opravil v solo zasedbi. Do sedaj sem vedno potoval v družbi.
Mesto samo me ni navdušilo, saj nima nekakršnega jasnega središča. V Berlinu je vse veliko: ulice, zgradbe, podzemna, muzeji, parki,... Ulice so široke, zgradbe so velike. Vse je zelo podobno. Posledično sem bil že prvi dan izgubljen. Obtičal sem na postaji ZOO, kamor me je pripeljal avtobus, saj mi je hotel poslal napačna navodila za prihod. Po dolgotrajnem preučevanju zemljevidov, mi je končno uspelo najti hotel in približno pot do njega. Spopad s podzemno je tudi poglavje zase. Prvi dan sem bil čisto zgubljen, drugi dan malo manj zgubljen, tretji dan sem že poznal bližnjice in četrti dan, sicer z zemljevidom v roki, samozavestno prestopal z linije na linijo.
V Berlinu se veliko gradi. Skoraj ni dela mesta, da ne bi naletel na gradbišče. Tudi vožnja z S-Bahnom je razkrila, da je ves Berlin eno samo gradbišče. Vidi se, da je glavno mesto, ki je 50 let spalo, sedaj pa se intenzivno prebuja v časih močnega razvoja Nemčije.
 |
| V parku Charlottenburg |
