Tokrat objavljam prvi odlomek iz Kraljice luči (v nastajanju). Gre za končni del 2. poglavja, potem ko glavna protagonistka doživi hudo krizo v kopalnici.
Vrnila se je v spalnico. Usedla se je na posteljo in se zagledala v sončno svetlobo, ki je prihajala skozi okno. Počutila se je prazno. Nekaj časa je bila brez misli, nato pa se ji je po glavi začel motati prizor iz kopalnice. Tako daleč ni bila še nikoli.
»A je to res rešitev,« se je vprašala.
Sedela je na postelji in zrla v okno, dokler ni začel delovati aspirin in popuščati glavobol. Misli so se ji začele bistriti. Razum je začel delovati in nenadoma se je počutila pretreseno od dogodkov v kopalnici. Do sedaj ni še nikoli bila tako daleč, da bi v roke vzela britvico in resno razmišljala, da si zareže v nežno kožo nad zapestjem. Po glavi so se ji začele poditi različne misli.
»Moje življenje je res zavoženo, ampak ali je res tako zelo? Vsa ta leta trpim a nič ne gre na bolje. Bi morala sama biti bolj agresivna? ... Nimam volje. Nimam nikogar, ki bi me bodril, ki bi mi vlival upanja. Nikogar nimam, ki bi me poslušal, me nežno pobožal in objel, ko bi mi bilo najbolj hudo.«
Po licu ji je stekla debela solza.
»Zakaj je življenje tako kruto do mene? Kaj sem naredila, da me tako kaznuje? Zakaj?«
Glavo je spustila v blazino in tiho zaihtela. Dolgi lasje so se ji razlili in ji povsem zakrili obraz. Nekaj časa je ihtela, nato je zaspala.
Čez dobro uro jo je zbudil telefon. Rahlo nejevoljna je vstala in dvignila slušalko.
»Prosim,« je rezko zalajala v slušalko.
»Dober dan. Gerta iz galerije Sonnenblume. Gospod S. mi je naročil, da naj preverim, ali dogovor še drži.«
Bila je tiho. Razmišljala je, kakšen dogovor naj bi imela z Oliverjem, nato pa se je spomnila. Dogovorila se je za vodenje otvoritve neke fotografske razstave, ali nekaj podobnega. Zadnja leta je pogosto sodelovala z Oliverjem. To se ji je poznalo tudi na bančnem računu, ki je bil v zadnjem času sicer bolj prazen kot ne. Vendar pa Oliverja ni videla že več mesecev in bala se je, da jo je tudi on pozabil.
»Seveda. Kdaj pa naj bi to bilo?«
»Čez tri dni. Jutri popoldne vas pričakujejo v hotelu, pojutrišnjem pa imate ob 10. uri sestanek s stilistko. Ob 14. uri imate kosilo z gospodom S. s katerim boste šli skozi program prireditve. Dal vam bo podrobne napotke, kako naj bi otvoritev potekala. Prireditev pa bo v četrtek zvečer ob 20. uri v galeriji.«
»Kako se imenuje hotel?«
»Hotel pri treh vodnjakih.«
»Tam sem že bila. Gospodu S. lahko sporočite, da dogovor velja.«
»Bom. Lep dan vam želim.«
»Tudi jaz vam.«
Odložila je slušalko.
»Vsaj ena dobra stvar v teh dneh« je pomislila. Misel, da bo za nekaj dni zapustila Basel, jo je razveselila.
Toliko za zdaj. Zgolj za pokušino. Več za zdaj ne razkrijem. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar