Krtkovi dnevi

Ljubezensko pismo z mislijo o nepredvidljivosti ljubezni

2012-01-28T18:09:00.002+01:00

Draga Sara! Ljubezen je nepredvidljiva. Nikoli si nisem predstavljal, da bom lahko ljubil tako čudovito, tako prijetno in tako ljubko žensko. V preteklosti sem poslušal številne učene ljudi, ki so mi skušali razložiti, kaj je to ljubezen. Kaj je prava ljubezen, me je vedno zanimalo. Nejeverno sem jih poslušal in nisem razumel, kaj mi pripovedujejo. Govorili so mi, da je ljubezen nepredvidljiva,

Sanje so kot zvezde ...

2012-01-24T19:42:00.002+01:00

Sanje so kot zvezde ... nikoli jih ne moreš doseči. Sledi jim in vodile te bodo do tvoje usode. (Anonimni)

Veliki val

2012-01-08T00:11:00.004+01:00

Morje je razburkano. Visoki valovi se razlivajo preko krova kjer mokri in premraženi mornarji uravnavajo vrvi napetih jader. Močan veter žene barko v razpenjene valove. Leseni jambor ječi od napetosti. Popravim si dežni plašč in si z obraza obrišem slane kapljice, ki me ščemijo. Možem zakličem naj napnejo vrvi. V bučanju morja me komaj slišijo in brez besed izvršijo ukaz. Preko krova zleti nov

Jutro ob njej

2011-12-04T15:39:00.001+01:00

Prijetna jutranja tišina je v sobi. Ležim poleg tebe in opazujem sončne žarke, ki prihajajo skozi luknjice v roleti in na odeji tvorijo podolgovate svetle lise. Poslušam tvoje mirno enakomerno dihanje. Pod odejo čutim toploto tvojega telesa. Telesa, ki ga tako obožujem. Mirno spiš. Opazujem tvoj lep obraz, ki je delno prekrit z dolgimi rjavimi lasmi. Ti si tu, jaz sem poleg tebe, a tebe ni tu.

Jutri nikoli ne pride

2011-11-18T08:22:00.001+01:00

Always lived my life alone, Been searching for a place called home. I know that I've been cold as ice, Ignored the dreams, too many lies. Somewhere deep inside, Somewhere deep inside me, I found ... the child I used to be And I know that it's not too late Never, Too late... (Uvod v Nessaja od Scooter.) Vsak dan se vračam v stanovanje, ki ga imenujem dom. Odprem vrata, prižgem luč.

Šestdeset tisoč besed

2011-11-14T23:00:00.009+01:00

Leta minevajo v pisanju. Pišem za zabavo, pišem za ljubi kruhek. Besedila so različno dolga z različnimi vsebinami: strokovna, poljudna, informativna, zabavna, domišljijska, ljubezenska. Njihova glavna značilnost je dolžina. Kratka so. Največ nekaj tipkanih strani. Uvod, jedro, zaključek. Zaplet, razvoj, razplet, srečen ali nesrečen. Takšna besedila krepijo domišljijo in pilijo slog. A s časom

Hrepenenje

2011-10-30T20:39:00.018+01:00

Sonce je bilo že visoko na nebu, ko sem prisopihal po travnatem hribu do gozdnega roba. Skozi krošnje je pihal lahen vetrič, ki je povzročal prijeten šum. Tu in tam je bilo slišati oglašanje ptic, ki pa niso bile preveč dejavne. Zlato obarvane krošnje dreves so napovedovale prihod zime in ptice so se pripravljale na ta hladen letni čas. Odložil sem nahrbtnik na suho a mehko trato. Z roko sem si

Ljubezensko pismo z obljubo večne ljubezni

2011-10-20T23:41:00.023+02:00

Draga Sara! Ko sem te prvič videl, sem videl ljubezen, ko si se me prvič dotaknila, sem začutil ljubezen, ko si me prvič poljubila, sem spoznal ljubezen. Moje sanje so se uresničile tisti trenutek, ko si vstopila v moje življenje. Sedaj vem, kaj pomeni ljubiti in biti ljubljen. Danes te ljubim, jutri te bom ljubil, ljubil te bom do konca svojega življenja. Želim biti s teboj, te

Jutranja mora

2011-10-10T09:23:00.000+02:00

Lesene sani drvijo po zasneženem hribu. Snega ni veliko in tu in tam suha stebla trav kukajo izpod bele odeje. Hladno je. Januarsko sonce ni dovolj močno, da bi ogrelo zrak. Z nogami trdno oklepam sani in jih skušam usmerjati med posameznimi skritimi krtinami. Le eno krtino povoziva in letela bova po zraku. Z rokami držim malega sinčka. Tri leta ima. Oblečen je v modro bundico, na glavi pa ima

Tok življenja (drugič)

2011-09-26T11:12:00.020+02:00

„Pred davnimi časi je živel Andrej. Imel je dobro službo in urejeno življenje. Nekega dne, pa se je vse spremenilo. Izgubil je službo, življenje je postalo turbulentno.“ Tako bi se lahko začela zanimiva zgodba, ki bi govorila o Andreju, ki se mu je podrl svet. Rabil bi kakšnih štirinajst dni, da bi jo napisal. Bralci bi se zabavali ob branju Andrejevih prigod. A te zgodbe ne bom napisal, ker bi

Sončni zahod

2011-09-20T22:23:00.003+02:00

<p>&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;&amp;lt;br&amp;gt;Pos</p> Posneto konec junija 2011 na skrajnem SZ rtu otoka Paga.

Ob začetku nove sezone

2011-09-04T16:20:00.000+02:00

Letos je minilo pet let, odkar sem začel pisati Krtkove dneve. V tem času je nastalo precej zapisov, ki so bolj ali manj berljivi. Sam sem najbolj ponosen na kratke zgodbe in impresije. Zgodb se je do sedaj nabralo 46, impresij 32. Lepa številka, ob dejstvu, da gre za moj konjiček, ki mi je res pri srcu in dobra popotnica za naprej. Običajno imam v začetku jeseni že pripravljena besedila vsaj

Obdobje ustvarjanja 2010/11 se je zaključilo

2011-05-22T10:57:00.001+02:00

Maj se počasi izteka in izteka se še eno ustvarjalno obdobje (2010/11). Sedaj je tu čas oddiha v katerem naberem nove ideje za nove zgodbe, impresije in druge zapise. V minulem obdobju sem ustvaril 28 zapisov od katerih jih je nekaj, ki so mi prav posebej pri srcu:Igra boginje sanj Vojaček in njegov bobenček Zbudil sem se ob

Nikdar sonce ni tako žarelo

2011-05-22T10:25:00.000+02:00

Sonce vsako jutro vzide in zvečer zaide. A tistega dne je sonce imelo poseben žar, le za naju dva! Tabu: Poljubljena Se ti zdi v redu, če ti rečem, da mi dišiš kakor pomlad? Se ti zdi narobe, če poleti s tabo želim gola zaspat? Boš jeseni čakal zimo z mano in me nesel do pomladi? Če ti rečem, da bom vedno tvoja, a boš rekel, da boš moj? Nikdar sonce ni tako žarelo, kot za naju dva, kot za naju

Izlet v Prago

2011-05-05T09:16:00.000+02:00

Na osnovi izkušenj s potovanja konec aprila 2011. Praga je mesto, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev in bogato zgodovino. Prvi naseljenci so se na območju Prage naselili že v kameni dobi, po letu 4000 pred našim štetjem pa so se naselila različna plemena. Okoli leta 400 pred našim štetjem so se tu naselili Kelti, ki so jih v letu 10 pred našim štetjem zamenjali (verjetno) Germani. V 6.

Dve novosti tega meseca

2011-04-28T18:22:00.002+02:00

Ta mesec sem uvedel dve novosti na Krtkove dneve. Objavil sem besedilo, ki govori o Krtku in dodal gumb "Like" za Facebook. Facebook se vedno pogosteje zažira v naša življenja, še posebej tistih, ki veliko preživimo pri računalniku. Delo nas sili, da nekoliko manj komuniciramo v fizičnem svetu in vedno bolj v navideznem. In Facebook je zelo uporaben pripomoček. Na desni strani pod "O Krtku" je

Prinašalec slabih novic

2011-04-26T10:30:00.000+02:00

Žalostno me je gledala s svojimi sivomodrimi očmi. V njih ni bilo veselja in radosti, ki sem ju bil navajen. Sonce je neumorno sipalo svoje tople žarke, ko sva sedela v enem izmed Ljubljanskih lokalov. Njen obraz je bil otožen. Morala se bo spopasti s spremembami, ki so se zgodile. Se prilagoditi na nove razmere. Ne glede na žalost v njenih očeh, sem bil prepričan, da ne bo imela težav z njimi.

Samo brez panike

2011-04-18T23:16:00.001+02:00

Moje življenje je do pred nekaj dni potekalo bolj ali manj umirjeno. Bili so vzponi, bili so padci, bile so preizkušnje. Vse sem preživel brez večjih težav in naporov. Kdaj so nekoliko trpeli živci, drugič je bil po nepotrebnem povzdignjen glas a življenje je potekalo bolj ali manj umirjeno in povprečno prijetno. Povprečno prijetno, ker sem imel približno polovico svojega življenja urejenega

Odpoved sodelavki

2011-04-11T10:38:00.001+02:00

Martin se je zbudil v lepo pomladno jutro. Skozi odprto okno se je slišalo žvrgolenje ptic in v prostoru je dišalo po spomladanskem cvetju. Pomel si je zaspane oči in se usedel na rob postelje. V glavi je bil rahel glavobol, posledica prevelike količine popitega Bacardija prejšnji večer. Glavobol je le še bolj prispeval k slabi volji, ki se ga je držala že dva dni, vse od tistega zoprnega

Praznina v srcu

2011-04-01T10:26:00.000+02:00

Gledam skozi okno. Sivo nebo. Prazna ulica pod menoj. Prazno srce. Obrnem se in utrujeno oddrsam do fotelja. Usedem se. Počasi in z muko, kot starec, ki komaj čaka, da odbije njegova zadnja ura. V roke vzamem knjigo. Zgodba o dveh zaljubljencih, ki skupaj premagujeta ovire na poti do njune večne ljubezni. Z očmi drsim po vrsticah in požiram črke, besede. V glavi se mi slikajo podobe, ki jih

Izlet v Berlin

2011-03-20T12:03:00.082+01:00

Na osnovi izkušenj s potovanja sredi oktobra 2010. Berlin, prestolnica Nemčije. Je največje nemško mesto s preko 3,4 milijona prebivalcev. Prve omembe v pisanih virih segajo v 13. stoletje. Med drugo svetovno vojno je bil precej uničen, po drugi svetovni vojni pa vse do padca berlinskega zidu leta 1989, je bil razdeljen na zahodni in vzhodni del. Zahodni del je bil enklava v vzhodni Nemčiji in

Ljubezensko pismo z mislijo o belem zvončku

2011-03-08T08:03:00.002+01:00

Draga Sara! Pobožal bom droben zvonček in občutil bom dotik tvoje nežne kože. Prišel bo zgodnjepomladni dan, ko ne bova skupaj. Morda boš na službenem potovanju, morda boš na obisku pri starših, morda boš s prijateljicami odšla na dekliški potep po naši lepi Sloveniji. Takrat se bom, da bom ublažil bolečino hrepenenja po tebi, po tvojem nasmehu, tvojem telesu, tvojem vonju, tvojih čudovitih

Zakoni ljubezni

2011-03-01T11:59:00.001+01:00

Izbrani zakoni ljubezni po Murphyju: Vse dobre so zasedene. (Vsi dobri so zasedeni.) Če ni zasedena, zato obstaja razlog. Pamet x lepota x dosegljivost = konstanta. Konstanta je vedno 0. Količina ljubezni, ki jo nekdo čuti do tebe je obratno sorazmerna s količino ljubezni, ki jo čutiš ti do njega. Če se zdi tako dobro, da ne more biti res, potem verjetno tudi ni zares. Preden najdeš svojega

Nočem govoriti

2011-02-20T12:11:00.000+01:00

Nočem govoriti o tistem trenutku v Slonovi kavarni tistega mrzlega decembrskega dne. Pila si čaj, pil sem čaj. Pogovarjala sva se. Ne o vremenu in ne o politiki. O smučanju, o praznovanju novega leta, o potovanjih, o gledališču. Nočem govoriti o tem, da sem te gledal v tvoje zapeljive oči, ki so me tako nagajivo dražile. Izgubljal sem se v njih in le vonj nežnega zelenega čaja, ki je prihajal iz

Ljubezensko pismo - za valentinovo

2011-02-13T09:00:00.001+01:00

Draga Valentina! Ljubim te. Ljubim te. Ljubim te. Ljubim te. Z vsem svojim srcem. Danes, jutri in vsak naslednji dan. Tvoj Valentin. Več ljubezenskih pisem >>

Orientalska roža

2011-02-02T19:30:00.006+01:00

V roki je držal orientalsko rožo. Oranžno se je lesketala in mu krepila upanje, ki ga je ves ta čas držalo pokonci. Če ga ne bi imel, bi se že davno potopil v črni svet podzemlja, kjer namesto sonca sveti trpljenje tisočerih duš, ki se vsak dan utapljajo v sluzu gnusa, nevoščljivosti in pogoltnosti. Vse kar je imel, je bilo upanje v prerokbo, ki mu jo je pred davnimi časi izrekla stara, zgubana

V čem je smisel osamljenosti?

2011-01-15T23:39:00.014+01:00

V čem je smisel, da si osamljen? V trpljenju? V samopomilovanju? V zlomljenem srcu? Biti osamljen nima smisla, kajti osamljenost gre z roko v roki s trpljenjem. Kdor trpi, pade v spiralo, ko zaradi trpljenja samega še bolj trpi. Izhoda pa ni. Crichlow, Herbie, Sandberg, Martin Karl: Show me the meaning of being lonely So many words for the broken heart It's hard to see in the crimson love So

Zbudil sem se ob njej

2011-01-05T20:55:00.012+01:00

Skozi reže v temnih polknih so v sobo prodirali sončni žarki. V polmraku so se lesketali delci prahu, ki so prečkali posamezne žarke. Zrak v sobi je bil težak, nabit s strastjo in užitkom minule noči. Počasi sem odprl oči in se zazrl v strop. Tam se je bohotil velik kristalni lestenec, ki je bil prevelik za to malo sobo. Za povrhu pa je deloval kičasto. Čutil sem veliko zadovoljstvo. Vdihnil sem

Vojaček in njegov bobenček

2010-12-24T04:00:00.000+01:00

Drobne bele snežinke padajo na belo snežno odejo, ki prekriva vrt. Bela snežena zavesa prekrije veliko smreko, ko se sneg vsuje z zgornjih vej. Rahel vetrič ščipa v lica in se igra z drobnimi snežinkami. Skozi okno je videti kamin, v katerem poskakujejo oranžni plameni. Po veliki sobi sipljejo oranžno svetlobo, ki na stenah ustvarja skrivnostne sence. Levo od kamina, v kotu, je novoletna smrečica

Paranoira

2010-12-10T21:58:00.001+01:00

Med brskanjem po internetu sem nehote naletel na zanimiv slovenski film Paranoira. Čeprav je film moreč in mogoče ne najbolj primeren za ta decembrski čas, pa nekoliko odstopa od siceršnjih slovenskih filmov. Vse dogajanje ves čas spremlja glasba. Ni dolgih prizorov tišine, ki tako radi zamorijo. Priporočam ogled. Film traja le dobrih 11 minut.

Jesenske ljubezni (2. del)

2010-11-30T23:33:00.002+01:00

Naslednjo jesen sem začel študirati. Študij je trajal kar nekaj let in v tem času sem spoznal kar nekaj žensk, ena pa mi je ostala dobro v spominu. Prvo leto študija je bilo zame nekaj čisto novega. Postal sem vozač, nekaj kar so bili številni sošolci v srednji šoli. Navaditi se je bilo treba novega načina učenja, novega okolja in dejstva, da je bilo treba začeti vstajati pred šesto zjutraj, če

Jesenske ljubezni (1.del)

2010-11-20T23:31:00.007+01:00

Jesen je čas, ko se narava začne potapljati v zimski sen. Drevesa odvržejo listje, zadnje rože odcvetijo in narava se okiti z odtenki rjave barve, ki jo s časoma zamenja bela ali siva. Za naravo se izteka neko obdobje, za ljudi pa se začenja novo. Če lahko za naravo rečemo, da je zima ločnica med dvema obdobjema, pa za ljudi velja, da je to poletje. To je vsekakor povezano s poletnim dopustom, ko

Po kosilu v pisarni

2010-11-10T14:57:00.006+01:00

Kosilo je bilo dobro in obilno. Poslovil sem se od kolegov in se odpravil proti pisarni. S težavo sem odprl velika in težka bela vrata, ki so po letih uporabe še vedno od vsakega obiskovalca zahtevala znaten napor, če je hotel vstopiti. Kot da bi moral prepričati zoprnega in mrkogledega vratarja, da imam res pomembne opravke. Vstopil sem v predprostor, kjer je še vedno visel zastarel plakat.

Nekaj o avtorskih pravicah

2010-10-30T17:20:00.013+02:00

Pred nekaj tedni sem se s stričkom Googlom dogovoril, da bova skupaj malo preverila, ali se je kje našel kakšen gospodič ali gospica, ki je brez mojega dovoljenja uporabil moja besedila na kateri izmed spletnih strani. K temu me je spodbudilo dejstvo, da smo se v službi srečali s problemom kraje naših besedil. Problem je bil precej večji kot smo si predstavljali in ga pravzaprav še vedno rešujemo

Ljubezensko pismo (10)

2010-10-20T00:03:00.007+02:00

Draga Sara! Ljubim te tako zelo, da se mi trga srce. Razgnalo ga bo od vročine plamenov ljubezni, ki odganjajo proč grozljivo temo, v kateri čakajo sence zla. Ogenj ljubezni mi kaže pot, pot, ki me varno vodi skozi ta črni svet, kjer ljudje izkoriščajo soljudi, kjer vsi skušajo zaslužiti na račun drugega. Vsem pomeni le lastna dobrobit, na sočloveka pa se požvižgajo. Na koncu tega temnega

Igra boginje sanj

2010-10-11T15:53:00.000+02:00

Love to love Angels watching our hideaway You're all mine Here and now and then Love to love To the goddess of dreams I pray Again Medla svetloba sveč se širi po prostoru. Dva drobna plamenčka poskakujeta na stenju, ko te gledam v tvoje sinje oči. Tu sva, sedaj sva. Le midva. Ti in jaz. In najina ljubezen. Nikogar ni; ne ljudi, ne skrbi. Sediva v skriti sobici nekje daleč stran od sveta.

Čakam

2010-10-01T23:48:00.001+02:00

Gledam skozi okno. Težke dežne kaplje padajo z neba in se razbijajo na ograji balkona. Drobne kapljice škropijo po balkonu, nekatere pa nadaljujejo pot proti tlom. Sivi oblaki so na nebu. Čakam te. Ne vem, kod hodiš, ne vem, s kom preživljaš te trenutke. Morda si sama, morda si v prijetni družbi. Vseeno mi je, ker jaz te le čakam. Čakam, da prideš, se nasmehneš in me pozdraviš. Kdaj bo to, ne vem

Ljubezensko pismo (9)

2010-09-20T23:54:00.008+02:00

Draga Sara! Ti si sonce. Si sonce, ki razsvetli moj dan. S svojim nasmehom mi polepšaš vsak dan. Pa ne le to, polepšaš mi vsak trenutek. In kot toplina sončnih žarkov, tudi tvoj nasmeh ostane pri meni še dolgo v noč, dolgo po tem, ko te ne vidim več. Takrat začne moje srce hrepeneti po tebi in komaj čakam na trenutek, da se ponovno snideva. Skušam si vsak trenutek, ki ga preživim s teboj

In napisana je še ena zgodba

2010-09-13T22:42:00.001+02:00

Pisanje zgodb je prelivanje domišljije iz glave na računalniški zaslon. Zgodbe, ki so objavljene na Krtkovih dnevih, običajno nastajajo več dni, tednov ali mesecev. Zorijo kot hruške. Najprej se pojavi motiv zgodbe, ki je lahko nek dogodek v življenju, srečanje kake osebe ali pa čista tvorba včasih prebujne domišljije. Nato zgodba zori. Počasi, redko hitro. In ko mislim, da je dozorela, jo preko

Packa na oknu

2010-09-09T09:09:00.001+02:00

Majhna in okrogla se v vsej svoji grdoti smeji ravno sredi okna. Gledam jo in razmišljam, od kod se je vzela. Morda je kdaj kaj špricnilo z mize, ali pa se je katera izmed žuželk, ki občasno zaide v stanovanje, prav nečedno ponečedila. Packa je tam in moti moj pogled v svet. Razmišljam, da bi bilo treba kaj narediti. Morda vzeti čistilo in krpo. Packa sredi pogleda v svet je res žalitev, huda

Metulj mojih sanj

2010-09-01T12:00:00.019+02:00

Zadnjo sezono objav sem zaključil z Metuljem Janka Ropreta. Novo sezono pa začenjam z Metuljem Majde Sepe. Poletni počitek mi je dobro del, predvsem pa sem prišel do spoznanja, da je škoda v delo za službo vlagati več energije, kot je nujno potrebno. Služba ubija domišljijo! Če ni domišljije, je življenje prazno. Ne bom dovolil, da mi služba ubije domišljijo, ne bom dovolil, da Krtkovi dnevi

Metulj mojih sanj

2010-05-31T16:20:00.002+02:00

Oh ta metulj, metulj spominov. Popelješ me nazaj v čase, ki so minili, ki jih ne bo nikdar več. In sedim na livadi in te iščem. Metulja preteklosti.Janko Ropret - ButterflyNa svetu tem veliko se zgodi,metuljček majhen mi spomin budi,kot deček mlad lovil sem se ves radosten vsak dan,in na livadi v soncu krajšal čas.Butterfly, oh butterflyti metulj si mojih sanj.Butterfly, moj butterflykdaj povrneš

I want to know what love is...

2010-04-28T20:21:00.003+02:00

Veliko je ljudi, ki bi radi vedeli kaj je ljubezen, ljudi, ki bi radi spoznali tisto pravo ljubezen, ki ti spremeni življenje. Ko se zvečer sprašujem kaj je ljubezen...Izbral sem različico od Mariah Carey. Ker mi je všeč, ker dobro poje in ker je avtor pesmi njeno izvedbo pohvalil. Originalno pa so jo prepevali rokerji Foreigner leta 1984.Mick Jones: I want to know what love isI gotta take a

S Krtkovimi dnevi do male Toshibe

2010-04-21T20:50:00.001+02:00

Pisanje Krtkovih dnevov je imelo svoje vzpone in padce. Bila so obdobja polna navdiha in obdobja, ko nisem in nisem uspel ne dobiti ideje, ne iz sebe spraviti ene primerne povedi. Tako je bilo, ker sem vedno pisal v lastno veselje. Glavni namen je vedno bil in verjetno vedno bo iz sebe spravljati zablode domišljije, blodnje sanjskega sveta, ki mi veliko pomeni in mi pomaga, da preživljam

Izlet v Benetke

2010-04-18T21:26:00.002+02:00

Benetke, Venezia. Tako opevano in hvaljeno mesto. New York Times je to mesto opisal kot „nedvomno najlepše mesto, ki ga je zgradil človek.“ Sicer pa mesto mask, mesto kanalov, mesto mostov, mesto vode. Tudi tako je mogoče opisati Benetke. Ker sem slišal toliko lepega o Benetkah, je ne dolgo tega padla odločitev „gremo v Benetke!“ In smo šli.Prvotni načrt je bil, da bi šli z Beneškim princem iz

Nisem je še prebolel

2010-04-08T21:59:00.003+02:00

Vozili smo se po ravni in dolgočasni avtocesti. Motor velikega avtomobila je mirno tekel in okoli stekel je bilo slišati piš vetra. Dolgočasna pokrajina poln polj je tiho drvela mimo. Za nami je bil naporen dan in nismo se pogovarjali. Vsak je bil zatopljen v svoje misli. Sedel sem na zadnjem sedežu. Glava je bila prazna, čutil sem prijetno utrujenost. Na sedežu pred menoj je sedela ona. Njeni

Silicijeva ljubezen

2010-03-15T21:46:00.002+01:00

Kapljica je počasi stekla po oknu. Med potjo proti dnu okna se je združila z drugimi, manjšimi. Z vsako novo kapljico, ki jo je zajela je postala nekoliko večja in nekoliko hitrejša, dokler ni dosegla kovinskega okvirja okna. Tam se je za hip ustavila in potem padla proti tlom. Na nebu so bili težki sivi oblaki, ki so trosili debele kaplje, ki so ropotale po aluminijasti strehi. V prostoru je

Ne praskaj se...

2010-02-14T18:37:00.000+01:00

Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi.Da bi se ljudje, v medsebojnih odnosih tega le držali!

Zamrznjeno srce

2010-01-30T23:25:00.001+01:00

Zmrznjen sneg škripa, ko hodim po ozki gazi proti domu. Na nebu sije bleda luna. Polna je. Mrzel zrak žgečka po nosu in ušesih. Še bolj se zavijem v debel plašč in skušam zadržati kar se da veliko toplote. Gola drevesa se pnejo nad menoj, kot otrpli velikani, ki se jim je ustavil čas. Pri vsakem izdihu pred menoj nastane majhen oblaček vodne pare, ki se hitro porazgubi v mrzli noči. V prste na

Ljubezensko pismo (8)

2010-01-14T21:03:00.005+01:00

Draga Sara! Izpolnila si mi veliko željo. Želel sem si nekaj in ti si mi to podarila. In danes sem vesel kot majhen otrok, ki je dobil novo igračo. Včeraj sem se poglobil v tvoje oči. Najprej sem se izgubil in kot izgubljen turist v velikem mestu taval brez cilja. Malo levo, malo desno, pa naprej in nazaj. Opazoval sem lepote mesta in si skušal čim več vtisniti v spomin. A spomin ni povsem

Bilo je lepo

2009-12-31T23:59:00.000+01:00

Bilo je super.Lepo je bilo.Bilo je zanimivo.Čas se je iztekel.Zabavali smo se.Ostali so le spomini.Čas je, da grem,čas je, da grem.Vsaka stvar se enkrat konča.

Na božičnem sejmu

2009-12-13T21:54:00.002+01:00

Hladen vetrič je božal množico ljudi, ki se je zbrala okoli stojnice s kuhanim vinom. Zaviti v tople plašče so srebali vroče kuhano vino iz keramičnih skodelic, se pogovarjali in smejali. Mimo so hodili ljudje, ki so se sprehajali od ene stojnice do druge in opazovali njihovo ponudbo. Stojnice so bile bogato razsvetljene, police pa so se šibile pod različnimi izdelki: tu so bili plišasti pajacki,

Nihče ne more dati več...

2009-11-30T10:08:00.001+01:00

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.(Neznani avtor.)

Osamljen popotnik

2009-11-14T22:53:00.000+01:00

Mimo okna hitijo drevesa, travniki in polja. Tiho drdranje velikih železnih koles odmeva po praznem kupeju. Zaspano ozračje napolnjuje celotni prostor in se počasi zažira skozi pore v koži. Sonce se počasi poslavlja. Gleda skozi okno in čaka, da se pripelje cilj nekje v daljavi.Mimo okna zdrvi osamelo drevo, ki ga obkrožajo le zeleni travniki. Osamljeno je. Brez družbe drugih, ki bi mu krajšala

Ljubezensko pismo (7)

2009-10-30T21:01:00.008+01:00

Draga Sara! Bilo je toplo poletje. Sedel sem na obali in opazoval morje v večerni svetlobi. Sonce je zašlo in na nebu so se prelivale mavrične barve. Nekaj majhnih oblakov v daljavi je bilo še obsijanih z oranžno svetlobo odhajajočega sonca. Veter se je že pred časom polegel in skromni valovi so šumeli, razlivajoči se na obali. Zrak je bil težak od vlage in zaznaval sem tisti značilni vonj po

Kje si dekle, ki te ljubim?

2009-10-14T22:27:00.000+02:00

Sam po parku se sprehajam. Tihi vetrič mi dela družbo, medtem ko se igra z odpadlim listjem. Zavit sem v topel plašč skozi katerega mraz ne more priti. Tiho škrta, ko stopam po belem pesku. Na nebu so težki sivi oblaki. Nič dobrega ne napovedujejo. Prihaja mraz, prihaja tiha zima. Nikogar ni v parku, drevesa spijo, ptice so se poskrile. Sam samcat sem tu, še srce mi ne dela družbe. Zamrznjeno je

Sanjam na strehi neba

2009-10-06T22:24:00.004+02:00

Danes sem, ko sem čakal na ljubljanski železniški postaji na vlak, na enem izmed stebrov zasledil tele verze neznanega avtorja. Všeč so mi.Sanjam na strehi iz neba,sanjam le za naju dva.Plavam v oblakih cimetain sanjam samo za naju dva.

Kaj je ljubezen?

2009-09-29T15:14:00.000+02:00

Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd. Pogledi na ljubezen se razlikujejo po verskih, filozofskih, kulturnih in drugih znanstvenih pristopih.Wikipedia***Ljubezni se ne da popolnoma

Evolucija zaključka dopustovanja

2009-09-17T16:30:00.002+02:00

Vsak dopust se v nekem trenutku izteče. Čakajo nas vsakodnevne obveznosti in, pred tem, odhod domov. Iz sproščenega, drugačnega življenja se vrnemo v vsakodnevno rutino in se obremenimo z vsakodnevnimi težavami, ki so to zgolj zato, ker mislimo, da so.Ko sem bi majhen, še v predšolskih časih, je odhod domov pomenil zaključek druženja s prijatelji s katerimi smo skupaj preživeli tri tedne in več.

Izbira pravega termina za dopust

2009-09-09T20:55:00.002+02:00

Že vrsto let preživljam dopust na otoku Pagu v Novalji. Če sem odkrit, bi lahko leta, ko sem preživel dopusta ali počitnic drugje preštel na prste ene roke. V vseh teh letih sem bival na otoku ob različnih delih poletja, pa tudi ob drugih letnih časih. Spoznal sem, da lahko razdelimo poletje na tri dopustna obdobja, ki se med seboj močno razlikujejo.Začetek poletja ali dopustovanje v zadnjih dveh

Poletje na terasi

2009-09-03T15:19:00.003+02:00

Hladen vetrič boža pregreto kožo. Za nami je dolg in vroč poletni dan. Na bližnjem travniku kobilice s cvrčanjem polnijo večerni zrak in v njem ustvarjajo nenavadno napetost, ki je drugačna od napetosti vročega dne. V daljavi se oglasi cerkveni zvon. Trikrat zadoni. Sonce je že pred časom zašlo in redki oblaki se svetlikajo v svetlobi poznega večera. Počasi, povsem neprizadeto potujejo po nebu.

Krtek se vrača...

2009-06-01T22:28:00.002+02:00

Krtek se vrača 3. septembra ob 15 uri in 19 minut SEČ. Z novimi zgodbami, novimi razmišljanji, novimi zapisi.

Fotografija, ujeti trenutek

2009-04-30T08:59:00.004+02:00

V daljavi ga zagledam. Previdno, zgolj po prstih, se mu približam tiho kot miška. Ogledam si ga z vseh strani in poiščem najboljše izhodišče. Na obraz naslonim veliko črno ohišje. Gledam skozi majhno kukalo in vrtim velik in težak objektiv. Ko je izrez pravi, pritisnem na velik srebrn gumb. A ne povsem, le do polovice. Objektiv zabrni, na sliki, v kukalu, rdeče zasvetijo posamezne točke. Pod

In je zmanjkalo besed...

2009-03-22T20:17:00.004+01:00

... do nadaljnjega.Potrebujem nekaj ustvarjalnega počitka. Nekaj dni ... nekaj tednov ... nekaj mesecev.Kot sem zapisal na zadnji dan lanskega leta, končalo se je neko obdobje mojega življenja in vstopil sem v novega. Novo obdobje prinaša veliko sprememb in še več odločitev. V zadnjih nekaj mesecih sem sprejel toliko pomembnih odločitev, kot jih nisem skupaj v številnih letih pred tem. Še precej

Moški, ženske in sreča

2009-03-04T15:19:00.002+01:00

Moški je lahko srečen z vsako žensko - dokler se vanjo ne zaljubi. (Oscar Wilde)

Iskati pot do ljubezni...

2009-02-24T10:53:00.001+01:00

Iskati pot do ljubezni z razumom je prav tako nesmiselno, kot iskati sonce s svetilko. (Dželal-ed-Dil Rumi)

Bele stene

2009-02-17T00:46:00.000+01:00

Povsod bele stene. Levo, desno, spodaj in zgoraj. Kamorkoli se je ozrl, so vanj kričale bele stene. Njihovo kričanje je bilo preko meje znosnosti. Strmel je najprej v eno smer. Ničesar drugega ni bilo kot le belina. Moreča, svetla belina. Sončna svetloba, ki je padala skozi majhno lino visoko zgoraj je belino še poudarila. Težko je gledal. Oči so ga bolele. Obrnil se je. Zopet bela stena. Ta ni

Želim...

2009-02-14T17:13:00.001+01:00

M.L. Gore: SomebodyI want somebody to share,share the rest of my lifeshare my innermost thoughts,know my intimate detailssomeone who'll stand by my side,and give me supportand in return,she'll get my supportshe will listen to me,when I want to speakabout the world we live in,and life in generalthough my views may be wrong,they may even be pervertedshe will hear me out,and won't easily be

Prazna postelja

2009-02-05T11:24:00.003+01:00

Skozi težke zavese se so se skušali prebiti navihani sončni žarki in razsvetliti notranjost spalnice. Počasi sem odprl veke in se zazrl v bel strop, ki je visel nad menoj. Počasi so se začele porajati misli, ki so jih vzpodbujali spomini na minule dogodke. Obrnil sem se na desni bok. Poleg mene je zevala velika praznina, tako velika kot je bila praznina v mojem srcu. Blazina že dolgo ni bila

Ljubezensko pismo - poslovilno

2009-01-29T20:19:00.002+01:00

Draga Sara! Ko se ozrem nazaj na vsa ta leta, ki sva jih preživela skupaj, se zavem, da jih ni bilo tako malo. Z najino ljubeznijo sva veliko dosegla. Ustvarila sva lep dom, dva čudovita otroka, množico skupnih prijateljev. Živela sva kot v pravljici. Vendar, kot si sama poudarila ob najinem zadnjem srečanju, vsaka pravljica se enkrat konča. Tudi najina se je. Srečno? Tragično? Ne eno, ne drugo.

Jutro na postaji

2009-01-20T20:43:00.001+01:00

Jutranji mraz bode v lica. Pri vsakem izdihu se okoli obraza ustvari drobna meglica, ki se počasi dviguje in čisto neopazno razblini v nič. Na tleh je hladen sneg, pohojen od stotine nog, ki gredo tu vsak dan. V kamniti steni zeva velika črna luknja. Ljudje se ozirajo proti njej in čakajo, kdaj bodo iz nje zaslišali značilni zvok jutranjega vlaka, ki jih bo odrešil čakanja na mrazu. V oddaljeni

Aleja razbitih sanj

2009-01-14T11:33:00.001+01:00

Bil je nek povsem brezvezen dan. Nič posebnega. Na Bližnjem vzhodu so se spet streljali, na vaški cesti je nekdo pijan zletel s ceste, v velikem mestu so nekoga zabodli in hrabri gasilci so rešili družino pred tem, da bi se zadušila v lastnem stanovanju. Tudi moje razpoloženje je bilo podobno. Brezvezno. Nisem vedel, kaj bi počel sam s seboj in sem se sprehajal po mestu. Brez cilja, zgolj da je

Pozabljena dolina

2009-01-07T20:57:00.004+01:00

Po široki, s travo poraščeni dolini je pihal rahel jesenski vetrič. Gore, ki so obdajale ta osamljeni kotiček sveta, so bile visoke in skalnate. Najvišje vrhove je že pobelil sneg. Po sredini doline je tekel potok. Ker že nekaj časa ni bilo poštenega dežja, je bil majhen. V široki beli strugi ga je bilo komaj opaziti. Spomladi, ko se je talil sneg, se je spremenil v rečico kristalno čiste

Nova preobleka

2009-01-03T21:29:00.003+01:00

Novo leto je čas za spremembe. Tako pravijo modri ljudje. Bojda. Kakorkoli, po dveh letih in pol je čas, da se tale blog preseli z morja na cvetoč travnik. Nova podoba se nekoliko bolj sklada z okoljem, kjer običajno iščem navdih za nove zapise: travniki, gozdovi, planine. Namestitev nove preobleke je bila, zame kot programerskega laika, zahtevna. Treba je bilo nekoliko prirediti programsko kodo.

My way

2008-12-31T23:59:00.001+01:00

My way… Vse se enkrat izteče. Izteklo se je leto 2008. A ni se izteklo le leto. Izteklo se je tudi eno izmed lepih obdobij mojega življenja. Bili so vzponi, bili so padci. A vse kar sem storil, sem storil na svoj način. So stvari, ki jih obžalujem, in so stvari, na katere sem ponosen. Vse je bilo my way…Paul Anka je napisal pesem My way, nepozaben pečat pa ji je dal Frank Sinatra. Kdor si pri

Martinčki

2008-12-23T12:21:00.000+01:00

Okoli zgradbe, kjer ima naše podjetje sedež, je lep vrt, ki ga ureja vrtnar. Vse rastline so dobro negovane in vsaka je na svojem mestu. Vrt je kot iz škatlice. Vendar mu nekaj manjka, če ga primerjam z domačim vrtom. Izbira živali ni velika. Na njem se zadržujejo kosi, nekaj žuželk in seznam se že skoraj konča. Vzrok ni v njegovi urejenosti, temveč v dejstvu, da je vrt v mestu in ob eni izmed

Dobri stari časi

2008-12-18T10:29:00.000+01:00

Lord Byron je dejal: "dobri stari časi so dobri zato, ker so že minili."

Ljubezensko pismo (5)

2008-12-16T11:18:00.001+01:00

Draga Sara! Ne vem, če si opazila, vendar najina ljubezen postaja nekaj zelo lepega. Spominja me na posedanje sredi poletje na plaži ob sončnem zahodu. V zraku je spokojnost prihajajočega večera. Morje šumi, ko valovi zadevajo ob obalo, na nebu pa se vrši prava igra barv. Velika oranžna krogla se počasi spušča za obzorje, visoko nad morjem pa se prelivajo barve: rumena, zelena, rdeča, modra,

Otroci so vedno bolj odtujeni od narave

2008-12-12T10:24:00.000+01:00

Angleška revija BBC Wildlife je opravila raziskavo med otroki starimi med 9 in 11 let iz Bristola in okolice s katero je ugotavljala, koliko so otroci povezani z naravo. Rezultati so bili porazni, saj razen medijsko najbolj izpostavljenih živali in rastlin, otroci niso prepoznavali najpogostejših živali in rastlin iz Bristola in okolice. Trobentico je prepoznalo le 12 % otrok, hrast 45 %, sinico

V letu 2525

2008-12-02T18:13:00.002+01:00

Kaj nam prinaša prihodnost, ne vem. Marsikdo skuša napovedati nadaljnji razvoj naše civilizacije. Nekateri so optimistični, drugi so pesimistični. In potem je tu pesem In the year 2525. Če bo razvoj šel v tej smeri, potem sem vesel, da živim v letu 2008.Zager & Evans: In the year 2525In the year 2525If man is still aliveIf woman can surviveThey may findIn the year 3535Ain't gonna need to tell the

Mestna kavarna je odšla v zgodovino

2008-11-26T10:51:00.003+01:00

Mestna kavarna je bila velika rumena stavba sredi našega mesta. V zgornjih prostorih so se odvijale različne kulturne prireditve, v pritličju pa je bila prava pravcata kavarna, kjer so se zbirali številni meščani, ki so živeli z mestom. Bila je kraj pogovorov in vir navdiha. Tudi sam sem bil redni gost.Vstopiti v mestno kavarno je bilo nekaj posebnega. Težka nihajna vrata iz svetlega lesa so

Možiclji

2008-11-19T11:57:00.006+01:00

Povsod je polno možicljev. Oblečeni so v modre pajace. Na glavi imajo čelade. Rumene, modre, srebrne. Hitro švigajo levo in desno po veliki jami. Ta nese železo, oni vozi samokolnico, tretji gleda drugega možiclja, ki vari železne palice. Možicelj brez čelade gleda skozi okno velikega oranžnega tovornjaka, medtem ko mu drugi, s čelado na glavi, z rokami kaže kam naj strese velik kup peska, ki ga

Nad morjem megle

2008-11-11T10:58:00.004+01:00

»Poglej, kako je lepo!«»Lepo je, zelo lepo,« je odvrnila.Prišla sta na razgledno točko visoko nad kotlino. Pred njima je bilo morje mlečno bele megle, ki se je širilo koder je segal pogled. V daljavi so se videli zasneženi Julijci s Triglavom na čelu, ki je kraljeval deželi. Na desni so bile Kamniško-Savinjske planine.Usedla sta se na leseno klop. Nikjer ni bilo nikogar. V zraku je bilo le

Mavrica

2008-11-04T16:41:00.003+01:00

Dežne kapljice. Tisoče dežnih kapljic pada z neba proti tlom. Neprestano. Rojevajo se v težkih sivih oblakih in potujejo proti tlom hitro in brez oklevanja. Ljudje se stiskajo pod dežniki in pogledujejo proti nebu, kdaj se bodo oblaki pretrgali in bo posijalo tako zaželeno sonce, ki bo posušilo luže in prineslo lepši dan.Nenadoma pa se na vzhodu sredi najbolj temnega oblaka pojavi drobna odprtina

Vse je greh

2008-10-30T12:04:00.001+01:00

»Vse kar sem naredil, vse kar kadarkoli naredim, kjerkoli sem bil, kamorkoli grem, vse je greh.« Torej smo obsojeni na večni greh? Tako prepevajo Pet Shop Boysi. Vsekakor, po mojem mnenju, ena izmed njihovih boljših skladb, nad katero se lahko zamislimo, če pozorno prisluhnemo besedilu. In seveda, ta pesem je odlično izhodišče za razmišljanje o tem, kakšna neumnost je to.Pet Shop Boys: It's a

Na izpitu

2008-10-21T12:34:00.001+02:00

Potrkal je na vrata čisto na koncu temnega hodnika. Srce mu je pospešeno razbijalo, bil je pod stresom.»Tokrat pa zadnjič. Še danes in nikoli več ga ne vidim. Danes znam,« je pomislil preden je potrkal.»Naprej,« se je zaslišalo iz notranjosti.Srce mu je začelo hitreje biti. Pritisnil je na kljuko in vstopil v pisarno. Dve steni so zapolnjevale omare. Stena nasproti vrat je bila v oknih s pogledom

Nekaj zanimivosti Krtkovih dnevov

2008-10-13T22:00:00.004+02:00

Krtkove dneve pišem že več kot dve leti. Začel sem čisto nehote poleti 2006. Do božiča 2006 niti nisem vedel kaj bi objavljal. Dopust preko novoletnih praznikov, pa je v meni ponovno vzbudil že staro željo po pisanju zgodb in drugih besedil, ki omogočajo izražanje lastne domišljije v pisani besedi. In tako se je začelo s čajčkanji v kavarni (ki je letos odšla v zgodovino) se nadaljevalo s

Na trajektu

2008-10-06T20:41:00.001+02:00

Na veliko belo plovilo se eno za drugim vzpenjajo avtomobili. Mornarji v brezhibnih uniformah jih razporejajo po palubi. Iz avtomobilov izstopajo ljudje, turisti, ki se vračajo z otoka na celino. Nekateri zadovoljni, drugi otožni, ker se je izteklo neko obdobje sproščenega življenja. Vsi so polni lepih vtisov. Na ograjo nad spodnjo palubo je naslonjena deklica, ki opazuje nalaganje vozil. Tiho je

Septembrsko dopustovanje

2008-09-29T20:19:00.002+02:00

Letos sem se odločil, da teden dni dopusta na Pagu preživim prvi teden septembra. In to sem, v nasprotju s prejšnjimi leti, tudi uspel uresničiti. Ognil sem se vsej gneči, ki je značilna za Ljubljano v prvih dneh septembra in se vrnil, ko so se ljudje že nekoliko umirili.Seveda pa so za dopust v septembru značilne nekatere posebnosti. Kot prvo, sonce zahaja mnogo prej kot recimo junija in ob pol

September

2008-09-21T10:46:00.000+02:00

September, je zelo privlačen mesec. Koledarsko gledano je zadnji poletni mesec. Je čas, ko se začne šola in se zaključijo poletni dopusti. Mesta se vrnejo v ustaljeni delovni ritem, katerega glavno gonilo so ljudje.Narava se spremeni. Svetloba postane bolj oranžna, sence so daljše. Drevje najprej dobi močno temno zeleno barvo, proti koncu meseca pa se že začnejo kazati pisane jesenske barve.

Ljubezensko pismo (4)

2008-09-16T23:35:00.006+02:00

Draga Sara! V življenju doživiš veliko lepih trenutkov, a redki kot biseri, so tisti, ki se ti zapišejo tako globoko, v samo dušo, kot se mi je zapisalo najino druženje v minuli noči. Noč je bila opojna, kot da bi se znašla v davni deželi, kjer živijo pravljice iz Tisoč in ene noči. Po prostoru so se širile vonjave spomladanskega cvetja. Sedela sva na kavču, prekritim z nežno žametno prevleko,

Septembrsko poležavanje na plaži

2008-09-09T00:37:00.001+02:00

Topli sončni žarki nežno božajo razgreto kožo. Rahel vetrič skrbi, da ni prevroče. Nekoliko nižje je slišati pljuskanje valov ob peščeno obalo. Nikjer nikogar. Le pisana marela in telo, ki se greje. V zraku, z izjemo šumenja valov in vetra, ni ničesar. Ni kričanja otrok, ni pogovarjanja staršev, ni rezkega zvoka motornih čolnov. Sem in tja tišino prereže žuželka, ki divje prileti mimo. Tudi

V razbeljenem avtu

2008-09-01T20:54:00.002+02:00

»Očka! Tepe me!«Ni se več spomnil katerič se že starejši sin pritožuje nad mlajšim.»Mir,« je zarobantil.Vsega je imel dovolj. Že pred tremi urami bi moral sedeti na plaži in piti zasluženo pivo, tako pa so bili še vedno na poti. Zunaj je bilo 33 stopinj, v stari Ladi, ki je preobtežena sopihala v klanec pa še kakih 10 stopinj več.Tako lep načrt si je napravil. Šli bi zgodaj zjutraj, prečkali mejo

Nedeljsko analiziranje

2008-08-24T12:00:00.004+02:00

»Jaz ne grem v šolo, ne, ne grem v šolo, jaz bom kar počitnice imel,…« se širi iz zvočnikov. Hudomušna pesmica napolnjuje prostor. Na mizi dva monitorja. Na enem neskončne tabele s preračuni, na drugem množica podatkov. Zunaj je svež pozno poletni nedeljski dan. V zraku je čutiti, da se dopusti končujejo, da bo v nekaj dneh tu september in začela se bo šola. V mestu bo gneča, ljudje bodo spet

Vozim se v daljavo

2008-08-20T21:40:00.000+02:00

Pred menoj sivi asfalt neskončne vijugaste ceste. Zahajajoče sonce osvetljuje kamnito pokrajino, preraščeno z grmičevjem in travo. Nikjer nikogar, le tu in tam kdo pripelje nasproti. Jaz, avto in cesta. Visoko nad morjem. Iz globine temnih rež hladni zrak ohlaja prostor. Zunaj vroče, znotraj prijetno. Misli so osredotočene na cesto, na upravljanje avtomobila, da ne skrene s poti in se vožnja ne

S kolesom od Stare Novalje do Luna

2008-08-10T16:49:00.001+02:00

Letošnji dopust se je začel nekoliko drugače kot prejšnja leta. Glavna razlika je, da prvi teden štirinajstdnevnega počitka preživljam v čistem sproščanju, ker zaradi spleta okoliščin ni nikogar od moje družbe. Ker se tudi gospodična Krtkova še ni našla, mi družbo dela moje zvesto kolo. Čeprav Pag poznam skoraj kot lastni žep, nekaj sem ga tudi že prekolesaril, pa je osveževanje spominov s kolesa

Življenjsko potovanje

2008-07-29T11:10:00.002+02:00

Seneka, rimski filozof rojen leta 4 p.n.š. je dejal:"Življenje je potovanje v smrt."Zato pa moramo uživati v potovanju in ne čakati, da pridemo na cilj.

Spomini na dneve v Novalji, 1. del

2008-07-28T23:09:00.002+02:00

Sončni zahodi na otoku Pagu so nekaj posebnega. Pa ne toliko zaradi lepih barv, ki se prelivajo na nebu in morju, temveč zato, ker obujajo spomine na pretekla leta dopustovanja na tem severnodalmatinskem otoku.Na Pag, natančneje v Novaljo hodim dopustovat že od ranega otroštva. Bojda sem bil prvič tu daljnega leta 1978, ko sem komaj dobro upihnil prvo svečko. Nato pa vsako leto od leta 1981 dalje

All by myself

2008-07-17T09:55:00.002+02:00

Vsake toliko časa naletim na kakšno skladbo, katere besedilo me zadane v živo, ker v besedilu najdem izsek iz svojega življenja. Danes, v službi, sem med poslušanjem KifCool slišal naslednjo pesem. Zadela me je. V globino duše.Eric Carmen: All by myselfWhen I was young,I never needed anyone,And makin love was just for fun,Those days are gone!Livin' alone,I think of all the friends I've known.But

Nedosegljiva planika

2008-07-11T12:00:00.001+02:00

So dnevi, ko se sprašujem, zakaj je nedosegljiva? Tako kot dehteče planike visoko v skalnih stenah vršacev. O njih berem, gledam fotografije, in sanjarim o lepih belih cvetovih. A so mi nedosegljive, ker nisem mogočni orel, ki lahkotno jadra med visokimi vrhovi in opazuje svet pod seboj. Sem le majhen sivi zajec daleč spodaj v dolini, ki bo nekoč postal orlov plen.In tako ostajam tu spodaj.