22. maj 2011

Obdobje ustvarjanja 2010/11 se je zaključilo


Maj se počasi izteka in izteka se še eno ustvarjalno obdobje (2010/11). Sedaj je tu čas oddiha v katerem naberem nove ideje za nove zgodbe, impresije in druge zapise. V minulem obdobju sem ustvaril 28 zapisov od katerih jih je nekaj, ki so mi prav posebej pri srcu:
Ob koncu ustvarjalnega obdobja se vedno sprašujem, ali bom še nadaljeval. Krtkovi dnevi vzamejo veliko časa in včasih, se sprašujem ali je vredno. A po drugi strani se v meni sproti porajajo nove in nove zgodbe, ki jih preprosto moram spraviti iz sebe. In potem ste tu še ve, drage bralke in vi, dragi bralci. Ni vas malo in kar nekaj vas je, ki redno spremljate Krtkove dneve.

Po vsej verjetnosti bom na oddihu do septembra, če … če ne bom (končno) sledil svojim sanjam. Potem ne bo časa za Krtkove dneve in tudi ne bo novih zgodb in drugih zapisov. Vsaj nekaj časa ne.

Nikdar sonce ni tako žarelo

Sonce vsako jutro vzide in zvečer zaide. A tistega dne je sonce imelo poseben žar, le za naju dva!

Tabu: Poljubljena

Se ti zdi v redu, če ti rečem,
da mi dišiš kakor pomlad?
Se ti zdi narobe, če poleti
s tabo želim gola zaspat?
Boš jeseni čakal zimo z mano
in me nesel do pomladi?
Če ti rečem, da bom vedno tvoja,
a boš rekel, da boš moj?

Nikdar sonce ni tako žarelo,
kot za naju dva, kot za naju dva.
Nikdar jutro ni tako se vnelo,
kot za naju dva, poljubljena.
Nikdar še tako, kot s tabo
morje ni tako bučalo.
Nikdar polje ni tako dišalo,
Kot za naju dva, ko se ljubiva.

Zdaj poznaš vse skrivnosti moje,
zame si tu, zate sem tu.
Zdaj priznam vse norosti svoje
in se smejim, da še si tu.
Danes te s seboj na pot vzamem.
Greva čez most, življenje iskat.
In še vedno kar težko verjamem,
da tvoj poljub danes bo zlat.
Boš jeseni čakal zimo z mano
in me nesel do pomladi?
Če ti rečem, da bom vedno tvoja,
a boš rekel, da boš moj?

Nikdar sonce ni tako žarelo,
kot za naju dva, kot za naju dva.
Nikdar jutro ni tako se vnelo,
kot za naju dva, poljubljena.
Nikdar še tako, kot s tabo
morje ni tako bučalo.
Nikdar polje ni tako dišalo,
kot za naju dva, ko se ljubiva.

5. maj 2011

Izlet v Prago

Na osnovi izkušenj s potovanja konec aprila 2011.

Praga je mesto, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev in bogato zgodovino. Prvi naseljenci so se na območju Prage naselili že v kameni dobi, po letu 4000 pred našim štetjem pa so se naselila različna plemena. Okoli leta 400 pred našim štetjem so se tu naselili Kelti, ki so jih v letu 10 pred našim štetjem zamenjali (verjetno) Germani. V 6. stoletju so se na območju Prage naselili zahodni Slovani. Prago je leta 800 ustanovila princesa Libuše. Močan razcvet je doživela za časa vladavine kralja Karla IV. v 14. stoletju. Takrat so tudi ustanovili Praško univerzo, ki je bila prva univerza v Srednji Evropi z nje pa so izšli ustanovitelji številnih nemških univerz. Od 16. stoletja do konca prve svetovne vojne so Pragi vladali Habsburžani, nato pa so ustanovili Češkoslovaško, ki je razpadla leta 1992.

Danes je Praga sodobno srednjeevropsko mesto in prestolnica Češke. Je urejeno in čisto mesto, ki ga množično obiskujejo turisti.

Prihod v Prago

V Prago je mogoče priti na tri načine: z letalom, avtomobilom ali vlakom. Z ljubljanskega letališča leti vsak dan dvakrat v Prago letalo ČSA. Pri dovolj zgodnjem nakupu je mogoče dobiti letalsko vozovnico za dokaj ugodno ceno okoli 250 € na osebo. Izbira letala je zagotovo najracionalnejša, če potujemo sami ali pa želimo priti v najkrajšem času.

Druga izbira je avtomobil, ki se finančno izide, če potujejo skupaj vsaj trije popotniki in si delijo stroške. Za konec aprila smo ocenili stroške potovanja z avtomobilom na okoli 200 €. V eno smer je iz Ljubljane približno 700 km, k temu pa je treba dodati še avstrijsko in češko avtocestno vinjeto. Če ni zapletov na cesti, bi moralo potovanje trajati okoli 8 ur. Večji del vožnje poteka po avtocestah.


Na vlaku EC Croatia med Mariborom
in Dunajem.
Mi (potovali smo trije) smo se odločili za potovanje z vlakom. Pot nas je vodila iz Ljubljane preko Maribora in Dunaja do Prage. Vozili smo se okoli 11 ur in 40 minut, pri prestopanjih (Maribor, Dunaj) pa smo imeli okoli 30 minut časa. Pri vračanju pa je čas za prestop v Mariboru okoli šest minut. Cena za tri osebe je znašala 260 € skupaj z rezervacijami sedežev (brez rezervacij 220). Vzeli smo vozovnico „City Star SŽ-ČD,“ ki je posebno ugodna vozovnica z dvema omejitvama: vsi popotniki morajo potovati skupaj in vračati se je mogoče od polnoči prve nedelje po začetku potovanja. Drugače povedano: med prihodom v Prago in odhodom mora biti nedelja. Cena navadne povratne vozovnice za eno osebo je bila 238 €. Slovenske železnice imajo ves čas različne ugodne ponudbe vozovnic za Prago, zato je smiselno preveriti cene vozovnic, ko potovanje načrtujemo, namesto preko Dunaja pa je mogoče potovati tudi preko Salzburga. Preko Dunaja so bili vsi vlaki visokega razreda (ICS, EC): udobni, čisti in hitri. Med Mariborom in Dunajem ter Dunajem in Prago imata vlaka tudi restavracijo, kjer se je mogoče za okoli 15 € bogato najesti (kosilo z juho, glavno jedjo in sladico). Vse jedi so pripravili sproti in so bile zelo okusne.

Vlak pripelje na glavno Praško postajo, ki je povsem prenovljena in posodobljena. Del postaje je tudi postaja podzemne železnice, tako da pot do hotela ne bo prezahtevna.

Razgledi z vlakov na vožnji med Ljubljano in Prago


Bivanje

V Pragi je mnogo hotelov različnih cenovnih kategorij, tako da ne bo težko izbrati primernega hotela. Mi smo izbrali hotel Attic v 4. praškem okrožju blizu postaje podzemne železnice Pankrac. Hotel je bil v mirnem območju, kakšnih 200 m stran (v smeri proti postaji) pa je živilska trgovina Billa (pod Bauhaus-om). Hotel je urejen, z velikimi sobami in čist. V sobah je brezplačni dostop do interneta (Wi-Fi). V kopalnicah ni sušilcev za lase. Za enoposteljno sobo z zajtrkom sem odštel 48 € na noč. Ponudba za zajtrk je bila solidna, hrana pa zelo okusna.

Gibanje po mestu

Praga ima zelo učinkovito podzemno železnico s tremi linijami (A, B, C). Vsaka linija ima sebi lasten stil postaj. Peroni so na nekaterih mestih zelo globoko (nekaj 10 metrov) zato ni nič nenavadnega, če je treba premagati 30 ali več višinskih metrov s tekočimi stopnicami. Med našim obiskom je bilo več tekočih stopnic v okvari, zato je bila na delujočih zelo velika gneča. Gneča je sicer značilnost praške podzemne železnice. Ne glede na čas dneva, je bila povsod neizmerna gneča, tudi v nedeljo in na velikonočni ponedeljek. Podzemna je čista.

Pogled na Prago s Praškega gradu.
Podzemno železnico dopolnjuje tramvajsko in avtobusno omrežje. Tramvaji so relativno hitri in vožnja je udobna (brez nepotrebnega tresenja in premetavanja). Ker vozijo po starih delih Prage, je lahko vožnja zelo zanimiva. Pri tem izstopa tramvaj 22, ki pelje proti Praškemu gradu. Vožnja z njim je panoramska, je pa natrpan s turisti.

Za javni prevoz lahko kupimo različne vozovnice. Ob prihodu smo kupili vozovnico, ki omogoča vožnjo do 5 postaj podzemne železnice v eno smer v 30 minutah in je stala 18 CZK oz. 0,75 €. Nato smo kupili 72 urno vozovnico za ves javni mestni promet, katere cena je bila 330 CZK oz. 13,75 €. Mogoče je kupiti tudi 24 in 48 urno vozovnico.

Večji del smo po Pragi hodili peš. Hoja je varna, večji del cest okoli turističnih znamenitosti pa je zaprt za promet. Prehodi za pešce so označeni in večinoma opremljeni s semaforji. Vozniki so do pešcev strpni.  

Vožnja s tramvajem št. 22 s praškega gradu


Denar

Na Češkem je uradno plačilno sredstvo Češka krona (CZK, KČ). Menjalni tečaj je okoli 24 kron za 1 €. Krone sem menjal pri nas in menjava je bila povsem primerljiva z menjalnimi tečaji v menjalnicah v Pragi (večinoma celo boljši). V večini turističnih trgovin in nekaterih restavracijah je mogoče plačati tudi v evrih, v evrih pa je bilo mogoče plačevati tudi v Billi, trgovini blizu hotela. Menjava je bil med 23 in 24 kronami za 1 €. Večinoma je mogoče plačevati tudi z Mastercardom, Viso in nekaterimi drugimi plačilnimi karticami. Bankomatov je po vsej Pragi dovolj, tako da je mogoče uporabiti tudi Maestro kartico.

Vstopnine so bile med 50 in 250 CZK (2,08 in 10,42 €). Večina jih je bila okoli 100 CZK (4,16 €). Na splošno sem dobil občutek, da so cene okoli 10 % nižje, kot pri nas.

Prehrana

V turističnih predelih je restavracij dovolj. Bolj, ko smo se oddaljevali od turističnih predelov, manj je bilo restavracij. Veliko je italijanskih restavracij, prevladujejo pa restavracije s češko kuhinjo. Za kosila smo za tri osebe plačevali okoli 50 € (17 € na osebo), pri tem pa smo naročili juho, glavno jed s prilogo, sladico, pivo, vino in brezalkoholno pijačo (sok, mineralna voda). Cene v jedilnikih ne vsebujejo cene pogrinjka (od 12 do 60 CZK) in postrežnine (10 do 15 %). V restavracijah je mogoče, poleg tradicionalnih jedi, dobiti tudi klasične jedi (npr. dunajski zrezek). Restavracij s hitro prehrano v turističnih predelih ni veliko. Češka hrana je okusna in ne preveč začinjena. Prevladujejo pa jedi z različnimi cmoki in svinjino.

Znamenitosti

Značilnost praških znamenitosti je, da gre večinoma za stavbe. Malo je muzejev in zakladov, ki bi jih lahko videli. Izstopa le Češka narodna galerija, katere zbirka je na več lokacijah in si je zaradi pomanjkanja časa nismo uspeli ogledati. Zato je treba računati na veliko hoje, od ene do druge znamenitosti. Kaj obiskati, je zelo odvisno od tega, kaj vas zanima. Na kratko bom predstavil samo nekaj znamenitosti, ki so bile meni najbolj zanimive, za siceršnji izbor pa vsekakor predlagam kakšen dober vodnik. In še opozorilo: ob ponedeljkih je večina muzejev zaprtih.

Vhod v Praški grad.
Pražsky hrad (Praški grad) je na Hradčany, na nasprotni strani Vltave kot Staro mesto. Na hribu je grad, ki je eden največjih na svetu. Z gradu je lep razgled na Prago. Za vstop na grajska dvorišča ni treba plačati vstopnine, je pa treba vstopnino plačati za ogled posameznih delov gradu. Vsekakor je smiselno vzeti vstopnico za gotsko cerkev sv. Vida, ki dejansko kraljuje na hribu, ogled grajskih soban v starem delu gradu in baziliko sv. Jurija. Vstopnina znaša 250 CZK (10,42 €), posebej pa je treba plačati 50 CZK za fotografiranje. V katedralo sv. Vida je mogoče vstopiti brez plačila vstopnine, vendar se po njej ni mogoče sprehoditi.

Loreta.
Na Hradčany si je smiselno pogledati tudi Loreto, ki je znan romarski kraj. Zanimiva zgradba med drugim skriva tudi Loretski zaklad, nad katerim bodo navdušeni ljubitelji cerkvenih relikvij in diamantov. Vstopnina znaša 110 CZK (4,58 €). Od Lorete se sprehodimo proti severu skozi Novy svet, ki je predel, kjer so živeli grajski služabniki in uslužbenci. Sprehod po ulicah daje vtis, kot da smo v kakem starem slovenskem mestu. Lep je tudi grajski park z dvema vodnjakoma, pod gradom pa so terasasti vrtovi.

Karlov most povezuje levi in desni
breg Vltave.
Karlov most je zagotovo glavna znamenitost Prage. Povezuje desni in levi breg Vltave in je bil v preteklosti center dogajanja: na njem so imeli stojnice različni prodajalci in je služil tudi kot tržnica. Zgrajen je bil v 14. stoletju. Danes so na njem prodajalci spominkov, risarji, glasbeniki in drugi, ki zabavajo turiste.

Zanimiv je tudi obisk stare mestne hiše na Staromestske namesti (Stari trg). Večina turistov gre na mestni stolp, kjer je lep razgled na star del Prage (vstopnina 100 CZK oz. 4,17 €), spustijo pa ogled prostorov mestne hiše in njene kleti, kjer so bili zapori. Vsekakor zanimivo, še posebej vodeni ogled kletnih prostorov, kjer smo izvedeli veliko zanimivega o nastanku sedanje podobe mesta. Vstopnina je 50 CZK (2,08 €).

Plečnikova cerkev Najsvetejši srdce.
Obvezen obisk za ljubitelje arhitekture je cerkev Nejsvetejši srdce, ki jo je zasnoval naš arhitekt Jože Plečnik. Cerkev je na izhodu iz postaje podzemne železnice Jiriho Podebrad.

Varnost

V Pragi sem se počutil zelo varno. Kjer je bilo veliko ljudi, je bilo tudi veliko policistov. Tudi podzemna deluje varno, so pa v vseh vagonih opozorila pred žeparji. Ravno tako je treba biti previden na tramvaju št. 22, ki je znan kot tramvaj žeparjev. Ne glede na našo zmedenost pri uporabi kron (kovanci so težko berljivi), nas niso nikoli ogoljufali.

Stroški

Izlet v Prago je trajal pet dni s štirimi nočitvami. Vsi moji stroški so znašali 482 €.  Prevozi (vlak, javni prevoz) je znašal 100,50 €, bivanje (4 nočitve v enoposteljni sobi) 200 €, kosila 76,94 € in vstopnine 33,75 €. Drugo je znašalo 70,88 €.

Vtisi

V grajskem parku.
Praga je lepo mesto. Čeprav nima velikih zakladov, kot npr. Berlin, London ali Pariz, pa je veliko zanimivih stavb. Sprehajanje po ozkih praških ulicah in opazovanje bogatih in razgibanih stavb je prijetno doživetje. Domačini so prijazni in ustrežljivi, ter se trudijo pomagati, čeprav morda ne govorijo nobenega tujega jezika. Praga je bogato mesto. Nikjer ni videti zanemarjenih stavb, vse je urejeno in obnovljeno. Že med vožnjo z vlakom, ko smo se vozili skozi predmestja, smo ugotavljali, da ni nobenih sledi o kaki revščini. Praga in Češka sta bogati, bogatejši, kot je naša Slovenija.

Z obiskom Prage sem bil zadovoljen, čeprav sem navdušenec nad zgodovinskimi muzeji. To sem pogrešal, saj takšnih muzejev nimajo. Imajo pa lepe razglede in zanimive zgodovinske stavbe. To  me je navduševalo. V treh dnevih smo videli večino tistega kar je zanimivo. Morda bi lahko ostali še kak dan ali dva, da bi bil program nekoliko manj natrpan in bi bil čas za posedanje ob Vltavi v bližini Karlovega mostu s pogledom na Praški grad. To pa je že druga, bolj romantična zgodba o Pragi.